Univerzijada

Znak univerzijade. Črka »U« stoji za besedo univerza, zvezde ponazarjajo vseh 5 celin sveta ter so razvrščene v obliki črke u.

Univerzijáda je mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU). Je največje študentsko tekmovanje na svetu, ki se odvija vsaki dve leti. Ime izhaja iz besedi »univerza« in »olimpijada«. V Sloveniji za udeležitev skrbi Slovenska univerzitetna športna zveza (SUŠA).

Zgodovina

Zamisel o mednarodnem športnem dogodku, ki bi vključeval študente in kopico športnih prireditev ter bi bil podoben olimpijskim igram, je dobil Italijan Primo Nebiolo, po udeležbi na Mednarodnem tednu univerzitetnega športa v Parizu leta 1957. Priložnost za uresničitev svoje ideje je videl leta 1959, ko je Rim, kot gostitetlj XVII. olimpijskih iger leta 1960, planiral prirediti pripravljalna tekmovanja, vendar so ta odpadla, ker so bila olimpijska prizorišča še v gradnji. V Torinu je našel objekte, kjer bi lahko potekala tekmovanja in podporo države, ki je videla športni dogodek kot možno generalko pred stoletno obletnico združitve Italije leta 1961. Univerzitetni športni center Italije (CUSI), katerega podpredsednik je bil Primo Nebiolo, je tako leta 1959 v Torinu organiziral mednarodni športni dogodek in ga poimenoval Univerzijada. Ime je bilo sestavljeno iz besedi univerza in olimpijada ter se nanaša na pojme: univerza, šport in univerzalnost; vse kar je mišljeno s športom v univerzi. Izdelana je bila univerzijadna zastava, ki je sestavljena iz petih zvezd, razvrščenih v obliki »u« ter ob podelitvi medalj namesto državnih himnih, predvajajo študentsko Gaudeamus Igitur.

Univerzijada je z leti prerasla v drug največji mednarodni športni dogodek, takoj za olimpijskimi igrami. Tako se je na prvo univerzijado v Torinu leta 1959 udeležilo 1.400 športnikov iz 43 držav, leta 2005 na 23. poletno univerzijado pa že 7.805 športnikov iz več kot 170 držav.

Seznam športov

Za razliko od olimpijskih iger je na univerzijadi nekaj obveznih in poljubnih športov. Z leti število športov narašča, tako jih je bilo na prvi poletni univerzijadi 8, za 25. pa jih planirajo 16.^[1] Poleg olimpijskih športov se lahko pojavijo tudi drugi manj znani športi. Poletno univerzijado sestavlja 12 obveznih športov in štirje izbirni, zimsko pa 8 obveznih ter trije izbirni.

Športi poletne univerzijade
Atletika	Namizni tenis	Sabljanje
Gimnastika	Nogomet	Skoki v vodo
Judo	Odbojka	Tenis
Košarka	Plavanje	Vaterpolo

Športi zimske univerzijade
Alpsko smučanje	Hitrostno drsanje
Biatlon	Hokej na ledu
Curling	Smučarski teki
Deskanje na snegu	Umetnostno drsanje

Seznam univerzijad

Poletna univerzijada				Zimska univerzijada
Leto		Gostitelj	Država		Gostitelj	Država
1959	I.	Torino	Italija
1960				I.	Chamonix	Francija
1961	II.	Sofija	Bolgarija
1962				II.	Villars	Švica
1963	III.	Porto Alegre	Brazilija
1964				III.	Špindlerův Mlýn	Češkoslovaška
1965	IV.	Budimpešta	Madžarska
1966				IV.	Sestriere	Italija
1967	V.	Tokio	Japonska
1968				V.	Innsbruck	Avstrija
1970	VI.	Torino	Italija	VI.	Rovaniemi	Finska
1972				VII.	Lake Placid, New York	ZDA
1973	VII.	Moskva	Sovjetska zveza
1975	VIII.	Rim	Italija	VIII.	Livigno	Italija
1977	IX.	Sofija	Bolgarija
1978				IX.	Špindlerův Mlýn	Češkoslovaška
1979	X.	Ciudad de México	Mehika
1981	XI.	Bukarešta	Romunija	X.	Jaca	Španija
1983	XII.	Edmonton, Alberta	Kanada	XI.	Sofija	Bolgarija
1985	XIII.	Kobe	Japonska	XII.	Belluno	Italija
1987	XIV.	Zagreb	Socialistična federativna republika Jugoslavija	XIII.	Strbske Pleso	Češkoslovaška
1989	XV.	Duisburg	Nemčija	XIV.	Sofija	Bolgarija
1991	XVI.	Sheffield	Združeno kraljestvo	XV.	Saporo	Japonska
1993	XVII.	Buffalo, New York	ZDA	XVI.	Zakopane	Poljska
1995	XVIII.	Fukuoka	Japonska	XVII.	Jaca	Španija
1997	XIX.	Sicily	Italija	XVIII.	Muju	Južna Koreja
1999	XX.	Palma de Mallorca	Španija	XIX.	Poprad Tatry	Slovaška
2001	XXI.	Peking	Ljudska republika Kitajska	XX.	Zakopane	Poljska
2003	XXII.	Daegu	Južna Koreja	XXI.	Trbiž	Italija
2005	XXIII.	Izmir	Turčija	XXII.	Innsbruck / Seefeld	Avstrija
2007	XXIV.	Bangkok	Tajska	XIII.	Torino	Italija
2009	XXV.	Beograd	Srbija	XXIV.	Harbin	Ljudska republika Kitajska
2011	XXVI.	Shenzhen	Ljudska republika Kitajska	XXV.	Erzurum	Turčija
2013	XXVII.	Kazan	Rusija	XXVI.	Trentino	Italija