Pojdi na vsebino

Papež Janez Pavel II.

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
sveti Janez Pavel II.
papež
Domače imeJan Paweł II
Začetek papeževanja16. oktober 1978
Konec papeževanja2. april 2005 (26 let, 168 dni)
PredhodnikJanez Pavel I.
NaslednikBenedikt XVI.
Redovi
Duhovniško posvečenje1. november 1946
posvečevalec
Adam Stefan Sapieha
Škofovsko posvečenje28. september 1958
posvečevalec
Eugeniusz Baziak
Povzdignjen v kardinala26. junij 1967
Položaj264. papež
Osebni podatki
RojstvoKarol Józef Wojtyła
18. maj 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…]
Wadowice[d][4][5]
Smrt2. april 2005({{padleft:2005|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[4][2][…] (84 let)
Apostolska palača[7][8][9], Rim[10]
NarodnostPoljska poljska
StaršiKarol Wojtyła
Emilia Kaczorowska
Prejšnji položaj
Alma materJagelonska univerza
Podpis
Insignije
{{{coat_of_arms_alt}}}
Grb osebe Papež Janez Pavel II.
Totus tuus (Ves tvoj)
Svetništvo
God22. oktober
Svetniški nazivsveti
Beatifikacija1. maj 2011
Trg svetega Petra, Vatikan
razglašalec
Benedikt XVI.
Kanonizacija27. april 2014
Trg svetega Petra, Vatikan
razglašalec
Frančišek
ZavetnikSvetovni dan mladih (sozavetnik)
Drugi papeži z imenom Janez Pavel
Catholic-hierarchy.org

Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.

Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Rojstno ime Karel je dobil po nedavno preminulem zadnjem avstrijskem cesarju Karlu I. Habsburško-Lotarinškem, pod katerim je njegov oče služil kot častnik v cesarski vojski.[11] Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije.

30. decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa. Sodeloval je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval na konklavah, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani.

Čeprav je na papeški položaj prišel mlad (ukvarjal pa se je tudi s športom), sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel pa je tudi za Parkinsonovo boleznijo. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja.

Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (Služabnik božjih služabnikov).

Papež na Trgu svetega Petra, Vatikan, 29. septembra 2004

Janez Pavel II. je potoval v več kot 100 dežel, kjer je pritegnil velike množice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): Papež 'ma vas rad. Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. Postal je prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil tudi v anglikanski katedrali v Canterburyju. Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo (Mošeja Omajadov, Damask, 6. maj 2001). Kadar mu je zdravstveno stanje dopuščalo, je tradicionalni božično in velikonočno poslanico izrekel v množici jezikov, tudi v slovenščini. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v slovenščini.

Za blažene je proglasil več ljudi (1.340 do oktobra 2004) kot katerikoli njegov predhodnik.

Leta 2001 so mu zdravniki postavili diagnozo Parkinsonova bolezen. Informacija o bolezni je bila javnosti razkrita šele leta 2005.[12]

Umrl je 2. aprila 2005 ob 21.37 uri, najverjetneje zaradi zapletov obstoječe bolezni.

Razglasitev za svetnika

[uredi | uredi kodo]
Beatifikacija Janeza Pavla II., Rim, 27. april 2014

13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo začel postopek beatifikacije in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pričel 28. junija istega leta. 1. maja 2011, na Nedeljo Božjega usmiljenja,[13] ga je njegov naslednik Papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega na Trgu sv. Petra v Rimu. Navzoč je bil poldrugi milijon ljudi.

19. decembra 2009 ga je njegov naslednik papež Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika[14][15]. Papež Frančišek je 30. septembra 2013 na rednem konzistoriju razglasil, da bo blaženega papeža Janeza Pavla II. (skupaj z blaženim Janezom XXIII.) 27. aprila 2014 razglasil za svetnika[16], kar je potem tudi storil.

V Sloveniji mu je posvečena kapela v cerkvi sv. Duha v Stožicah v Ljubljani[17] in kapela v cerkvi bl. Antona Martina Slomška v Košakih v Mariboru, v katere oltarju so vgrajene tudi papeže relikvije.[18] V Ljubljani se po njem imenuje Ulica Janeza Pavla II. (po preimenovanju Zrinjskega ceste leta 1997),[19] na kateri se nahaja tudi sedež Apostolske nunciature v Sloveniji. Bronast kip Janeza Pavla II. se nahaja na Brezjah ob baziliki, kamnit pa v Skorbi v vaškem središču.[20]

Obisk Slovenije

[uredi | uredi kodo]
Janez Pavel II. v Sloveniji, 18. maja 1996, na svoj 76. rojstni dan

Glavni članek: Papeški obiski v Sloveniji.

Janez Pavel II. je bil po Piju VI. prvi papež, ki je obiskal slovenske dežele. V Sloveniji je bil dvakrat:

  • 18. maj 1996, Hipodrom Stožice, pri maši se je zbralo 105.000 ljudi
  • 18. maj 1996, Letališče Postojna, pri maši in praznovanju papeževega rojstnega dne se je zbralo 70.000 mladih
  • 19. maj 1996, Letališče Maribor, pri maši se je zbralo 100.000 ljudi
  • 19. september 1999, Betnava, na beatifikaciji Antona Martina Slomška je bilo skoraj 200.000 ljudmi.

Nekaj podatkov

[uredi | uredi kodo]

Dela

[uredi | uredi kodo]

Za okrožnice glej Seznam papeških okrožnic.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Иоанн Павел II // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. ↑ filmportal.de — 2005.
  4. ↑ 4,0 4,1 Record #118558064 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ Eddy M., Kulish N. Hitching a Name to a Star, Then Watching It Set — 2013. — ISSN 0362-4331
  6. ↑ Find a Grave — 1996.
  7. ↑ http://www.loc.gov/resource/lcwa00085477.rUaOsjI0RaizrARXM1lLGA/
  8. ↑ Optional Memorial of St. John Paul II - October 22, 2014 - Liturgical Calendar
  9. ↑ POPE JOHN PAUL II bw Poster by Ylli Haruni
  10. ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  11. ↑ Karel in Cita – vladarja in svetnika za današnji čas, Družina.si, pridobljeno 22. oktober 2018.
  12. ↑ »Vatican hid Pope's Parkinson's disease diagnosis for 12 years«. www.telegraph.co.uk. Pridobljeno 26. decembra 2021.
  13. ↑ Nedeljo Božjega usmiljenja je uvedel na 2. velikonočno ali Belo nedeljo ravno blaženi Janez Pavel II.
  14. ↑ Pope paves way to beatification of John Paul II, Bbc.co.uk, pridobljeno 14. januar 2011.
  15. ↑ Ko se začne za nekoga postopek za beatifikacijo, si pridobi častni naslov "Božji služabnik". Ko je postopek končan, pa postane "Častitljivi".
  16. ↑ Družina, letnik 62, št. 40/2013, str. 4.
  17. ↑ Posvetitev cerkve v Stožicah, Družina.si, pridobljeno 16. november 2018.
  18. ↑ Posvetitev župnijske cerkve v Košakih, Družina.si, pridobljeno 9. oktober 2019.
  19. ↑ 1290. Odlok o spremembi imena ulice na območju Mestne občine Ljubljana, stran 1804., Uradni-list.si, pridobljeno 16. november 2018.
  20. ↑ Hajdina-Skorba:Vaško središče bo krasil velik kip Janeza Pavla II., Tednik.si, pridobljeno 16. november 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Janez Pavel II
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Papež Janez Pavel II.
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Eugeniusz Baziak 		Krakovski nadškof
1963–1978 		Naslednik: 
Franciszek Macharski
Predhodnik: 
Janez Pavel I. 		Papež
1978–2005 		Naslednik: 
Benedikt XVI.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Papež_Janez_Pavel_II.&oldid=6301866«