Pojdi na vsebino

Okraji Češke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Okraji Češke
Kraje České republiky
Kategorijaunitarna država
LokacijaČeška
Število13 + glavno mesto
Prebivalstvo294.664 (Karlovarski) – 1.385.141 (Osrednječeški)
Površine496,1 km² (Praga) – 11.015 km² (Osrednječeški)
Vlade
Podrazdelitev

Okraji Češke (češko Kraje České republiky) so samoupravne enote (okraji) najvišje ravni upravne delitve Češke. Država je razdeljena na 13 okrajev, poseben status pa ima še češko glavno mesto Praga, ki upravno ni del Osrednječeškega okraja, znotraj katerega leži, a služi tudi kot njegovo glavno mesto. Nadalje se delijo na okrožja (okresy), ta pa na občine.

Okraji so statistične regije tretje ravni po klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS 3) in se za potrebe uveljavljanja kohezijske politike EU združujejo v kohezijske regije (NUTS 2). Praga in dva okraja – Osrednječeški ter Moravsko-šlezijski – so z več kot 1,2 milijona prebivalcev dovolj veliki, da so hkrati tudi regije NUTS 2.[1]

Sedanji okraji so bili ustanovljeni leta 2000 po določilih leta 1992 sprejete češke ustave in zahtevah Evropske unije. Po padcu komunističnega režima leta 1989 je namreč vlada Petra Pitharta ukinila dotakratne okraje in prenesla večino administrativnih pristojnosti na lokalni ravni na okrožja. Leta 2003 so z uveljavitvijo obsežne reforme javne uprave večino teh pristojnosti prevzeli okraji in občine.[2]

Med odgovornostmi okrajev so poklicno izobraževanje in nekatere specializirane osnovne šole, vzdrževanje kulturnih spomenikov, vzdrževanje cest drugega in tretjega reda, večina javne zdravstvene oskrbe ter okoljska politika.[1]


Seznam okrajev

[uredi | uredi kodo]
Okraj Češko ime
(kraj) 		Glavno mesto Prebivalcev[3]
(na 1. januar 2020) 		Površina
(km2) 		Gostota preb.
(/km2) 		BDP[4]
(v milijonih CZK, 2019) 		BDP per capita[4]
(v tisočih CZK, 2019)
A Praga Hlavní město Praha Praga 1.324.277 496,10 2670 1566,0 1191,0
S Osrednječeški Středočeský Praga 1.385.141 11.014,97 126 667,4 484,5
C Južnočeški Jihočeský Češke Budejovice 644.083 10.056,79 64 281,8 438,1
P Plzenski Plzeňský Plzen 589.899 7.560,93 78 278,7 474,3
K Karlovarski Karlovarský Karlovi Vari 294.664 3.314,46 89 100,7 341,5
U Usteški Ústecký Ústí nad Labem 820.965 5.334,52 154 317,0 386,4
L Libereški Liberecký Liberec 443.690 3.162,93 140 182,2 411,4
H Kralovehraški Královéhradecký Hradec Králové 551.647 4.758,54 116 264,2 479,3
E Pardubiški Pardubický Pardubice 522.662 4.518,63 116 220,3 422,7
J Visočinski Vysočina Jihlava 509.813 6.795,56 75 221,1 434,0
B Južnomoravski Jihomoravský Brno 1.191.989 7.194,56 166 601,8 506,0
M Olomuški Olomoucký Olomuc 632.015 5.266,57 120 264,6 418,5
Z Zlinski Zlínský Zlín 582.555 3.963,55 147 266,5 457,4
T Moravsko-šlezijski Moravskoslezský Ostrava 1.200.539 5.426,83 221 516,6 430,0
CZ  Češka Praga 10.693.939 78.864,92 136 5.254.672,0 492,5

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 OECD Territorial Reviews: Czech Republic 2004. OECD Publishing. 2004. doi:10.1787/9789264106413-en.
  2. ↑ Vuletic, Dean (1. marec 2003). »The death of the districts«. Radio Prague International. Pridobljeno 16. maja 2021.
  3. ↑ Počet obyvatel v regionech soudržnosti, krajích a okresech České republiky k 1. 1. 2020. Český statistický úřad. 2020-04-30. https://www.czso.cz/documents/10180/121739326/1300722001.pdf. Pridobljeno 2021-05-15. 
  4. ↑ 4,0 4,1 »Regionalni HDP«. Český statistický úřad. Pridobljeno 15. maja 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Okraji Češke.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Okraji_Češke&oldid=6219952«