Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Predvajaj oddajo
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Selška Sora je glavni vodotok v severnem delu Škofjeloškega hribovja. Izvira kot majhen studenec nad vasjo Zgornja Sorica, nadaljuje pot skozi Petrovo Brdo, proti jugu, sprva po plitvi, neizraziti dolini, nato po vse globlji grapi proti jugovzhodu do sotočja z Zadnjo Soro na nadmorski višini okoli 600 metrov. Zadnja Sora je sicer daljša in izvira višje, na južnem pobočju Lajnarja nad Petrovim Brdom, na nadmorski višini okoli 1000 metrov, vendar za povirni del Selške Sore velja potok iz Zgornje Sorice.
Struga Selške Sore je na precejšnji dolžini še razmeroma v naravnem stanju, na nekaterih odsekih pa je spremenjena v enolično, s skalami obloženo korito trapezaste oblike. Takšni posegi so na mnogih mestih nujni, saj hudourniške vode marsikje ogrožajo ceste in drugo infrastrukturo ter zgradbe v naseljih. V takšnih strugah je hitrost odtekanja visokih voda veliko večja, bistveno pa se zmanjša naravna raznolikost. Po katastrofalnih poplavah leta 2007 so bili izvedeni številni novi posegi v Železnikih, v zgornjem toku nad Podroštom, med Dolenjo vasjo in Bukovico.
Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Temo tokratne debate so od začetka predvajanja debat letos januarja največkrat predlagali prav gledalci in poslušalci. Oddajo bomo predvajali v simbolično kritičnem trenutku: na začetku poletnih počitnic, ki za mnoge otroke in mlade ne prinaša le osvoboditve od šolskih obveznosti, ampak tudi prekinitev strukturiranih družabnih stikov, ti pa so med šolskim letom pogosto ena najpomembnejših stalnic njihovega vsakdana. Gostje bodo: Barbara Stožir Curk, psihologinja v svetovalni službi Osnovne šole Solkan in predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, Patrik Senica, psiholog v Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje in strokovni sodelavec programa #tosemjaz, mednarodno priznanega primera dobre prakse, ter generalna sekretarka Mladinskega sveta Slovenije Urša Skube. Mladinski svet Slovenije je prav tako zelo dejaven na področju izboljševanja duševnega zdravja mladih, gostja pa ima kot dolgoletna aktivna članica Društva podeželske mladine Suha krajina odličen vpogled v specifike duševnega zdravja na slovenskem podeželju.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Svet je prežet s tveganji. Nesreče se zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo. Kako lahko omilimo njihove posledice in zakaj so zavarovanja pomembna za posameznike, podjetja in celotno družbo? Pa tudi, kako in kdaj v svet financ vpeljati otroke, kdaj jim nameniti prvo žepnino in zakaj so starši najpomembnejši zgled, kako ravnati z denarjem. O vsem tem v tokratni oddaji Obrni kovanec.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.
Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Kulturno-politično praznovanje v sklopu Kulturnega tandema: v Svinči vasi v občini Štalenska Gora zdaj stojijo dvojezični krajevni napisi, v ateljeju Nika Sturma pa so na ogled nova dela.
S pestrim programom pod naslovom Dober dan, Celovec so dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije pokazali, kako živa je dvojezičnost sredi mesta.
V Rikarji vasi je letos spet potekal tradicionalni ribiški piknik Podjunskega ribiškega kluba.
Lutkovna skupina Pikcə pr Zilə je pripravila predstavo o navihani Piki Nogavički.
V nizu Srečanja na vrhu sta Sašo Avsenik in Peter Grilliz spregovorila o glasbeni tradiciji in sodobnosti, uspehu in bolezni ter o vprašanjih manjšin in skupni materinščini.
http://slovenci.orf.at
Zdravnik pride cepit Simona in Gašperja. Opazi, da se bratca cepljenja bojita, zato Simonu predlaga, da bi bil njegov pomočnik. Simon kar sije od ponosa in svojo zadolžitev jemlje smrtno resno. Z drobnimi zvijačami zdravniku uspe tako zamotiti Gašperja, da ta sploh ne ve, kdaj ga je zdravnik špiknil. Tudi Simon junaško prenese špikec. Prav nič ne zaboli!
Če ste lastnik hiše iz vesolja, gospodar desetnadstropnega dvorca ali kralj v svojem peščenem gradu na plaži, imate gotovo eno od najbolj čudnih domovanj na svetu. Morda pa si sami zgradite ekološki plavajoči otok. Ali hišo, ki se vrti po soncu. Ali se umaknete pod zemljo… Serija Najbolj odbita domovanja na svetu predstavlja prav to. V njej seveda spoznamo tudi nič manj odbite lastnike teh domovanj.
V prvem delu obiščemo Arizono, Nizozemsko, Združene arabske emirate, Mars na Zemlji, Brazilijo in Italijo.
V tokratni oddaji Ah, ta leta! nas bo Milica Prešeren s svojo gostjo popeljala v svet glasbe. Govorili bomo o tem kako blagodejno in celo zdravilno glasba vpliva naša življenja, še zlasti pa na kakovost življenja starejših. Kakšne so primerne glasbene terapije za starejše, kako na razpoloženje in celo zdravstveno stanje vpliva določena glasba? Znanstveno je namreč dokazano, da glasba izboljšuje spomin, lajša znake demence, zmanjšuje stres in dviguje razpoloženje. Sodelovanje pri glasbenih aktivnostih, kot so pevski zbori in obiskovanje koncertov pa delujejo tudi kot povezovalni element, ki krepi socialne vezi.
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije.
6. del: Frankfurtsko letališče
V zadnjem delu dokumentarne serije z Michelom Lussaultom obiščemo kraj, brez katerega svetovna urbana mravljišča bržkone ne bi obstajala: frankfurtsko letališče. Leta 2019 so tam našteli več kot 70 milijonov potnikov, vendar je že leto pozneje pandemija koronavirusne bolezni eksponentno rast svetovnega turizma precej upočasnila. Po zaslugi naglega razvoja novih oblik komunikacije je število poslovnih poti upadlo, zaradi vse hujše okoljske krize pa danes vedno več ljudi dvomi o sprejemljivosti letalskih potovanj.
HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Je humanistika še vedno ključ do razumevanja človeka in družbe? Medtem ko zanimanje za humanistične študije upada, strokovnjaki opozarjajo na njeno nepogrešljivo vlogo pri razvijanju kritičnega mišljenja, samorefleksije in družbene odgovornosti. Humanistične vede namreč ne pomagajo le razumeti sveta, temveč krepijo tudi občutek za skupnost, demokracijo in aktivno državljanstvo. Kako danes utemeljiti njihov pomen in kakšna prihodnost jih čaka v času ekonomskih in političnih pritiskov? O teh vprašanjih so pred kratim razpravljali na posvetu na Filozofski fakulteti.
V studiu bomo gostili režiserja Klemna Dvornika, ki je med drugim umetniški vodja Festivala otroškega filma Kekec. Festival bo svojo prvo izvedbo doživel v začetku julija v Kranjski Gori. Prireditev, ki je povezana z enim najbolj prepoznavnih junakov slovenske mladinske literature in filma, želi otroke postaviti v središče filmske izkušnje ter jih spodbuditi k skupnemu ogledu kakovostnih filmov ter druženju v naravi.
V Galeriji Jakopič smo si ogledali fotografsko razstavo Običajni ljudje dokumentarnega fotografa Roba Hornstre. Predstavljenih je več kot 70 portretov, nastalih v zadnjih dvajsetih letih. Ljubljanska razstava vključuje tudi dela, posneta v Sloveniji. Kaj nam torej portreti povsem običajnih ljudi povedo o svetu in nas samih?
Skupina Katalena praznuje 25 let ustvarjanja z novim, desetim albumom Meja. Ob obletnici smo se ozrli na njeno bogato glasbeno pot, ki jo je zaznamovalo prepletanje ljudskega izročila in sodobnih glasbenih izrazov. Orisali bomo pomen albuma Meja, ustvarjalni proces in četrt stoletja staro zgodbo ene najizvirnejših slovenskih glasbenih zasedb.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ikona nemškega filma Margarethe von Trotta se je leta 2023 s filmom o Ingeborg Bachmann uvrstila v tekmovalni program 73. Berlinala. Z njim je, po filmih o Rosi Luxemburg, Hildegardi von Bingen in Hanni Arendt, v ospredje postavila še eno markantno žensko figuro.
Avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) je bila ena od ključnih literarnih osebnosti 20. stoletja. V filmu je v ospredju njena zveza s švicarskim dramatikom Maxom Frischem (1911–1991), s katerim sta si bila zelo različna. Ona je pogumna, emancipirana, a ranljiva, on je pustolovski, a nekoliko konservativen. Prvič se srečata leta 1958 v Parizu, ko sta oba že mednarodno uveljavljena umetnika. Naslednja štiri leta se ubadata z ljubeznijo, njuno razmerje je strastno, a profesionalna trenja krhajo harmonijo. Ingeborgina osebnost je kompleksna in sčasoma se zave, da zelo trpi. Odpravi se v puščavo, kjer najde pot nazaj k sebi in k umetniškemu ustvarjanju.
INGEBORG BACHMANN – REISE IN DIE WÜSTE / 2023 / koprodukcija (Avstrija, Luksemburg, Nemčija, Švica)
Scenarij in režija: Margarethe von Trotta
V glavnih vlogah: Vicky Krieps, Ronald Zehrfeld, Tobias Resch, Basil Eidenbenz, Luna Wedler, Marc Limpach, Roberto Carpentieri, Katharina Schmalenberg
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov