PARENZANA zadnji� pa je po
njej peljal vlak 31.8. 1935.
Ohranjen je �e nasip med
�USTERNO in Izolo, kjer so tekli njeni tiri - sedaj je to sprehajalna oziroma kolesarska
pot ; kamnite plo��e pod nasipom, ki so �e danes v rabi kot
naravna in brezpla�na pla�a, pa so bile tja nane�ene kot obramba pred mo�no plimo.
Delovala je 33 let, 18 let pod avstrijskimi, 15 let pod italijanskimi
�eleznicami. Podrobneje je �eleznico
obdelal v podlistku v Primorskih novicah leta 1990 Romano Farina, Giulio Roselli pa je o
njej napisal kar dve knjigi. Podatke sem povzela po njunih delih. Ta 123 km dolga
�eleznica je povezovala kraje od Pore�a, po katerem je dobila tudi ime �Pore�ka�
(Parenzana), do Trsta, kjer je bila njena kon�na postaja Sv. Andrej, ki se pod Italijo
preimenuje v Marsovsko polje (Campo Marzio). Ozkotirna �Pore�ka� je bila odprta v
dveh etapah: 1. aprila 1902 je s slavnostno vo�njo za povabljene zapeljal vlak iz Buj
proti Trstu, 15. decembra 1902 pa je bil dokon�an �e del od Buj do Pore�a.
Nameravali so zgraditi �e
progo Pore� � Kanfanar, pa je zaradi prve svetovne vojne za�eto delo propadlo.  Ravno tako niso uspeli pravo�asno zgraditi dela od Savudrije do Umaga. Piran pa
so povezali z �eleznico leta 1909 in sicer najprej z t.i. elektromobilom, leta 1912 pa je
stekel elektri�ni tramvaj. Najprej je bila zgrajena cesta, na katero so
polo�ili 760 milimetrske tire (notranja razdalja med tra�nicama). Projekt je obsegal
izgradnjo postaj, skladi��, �elezni�kih mostov na viaduktih, tunele, postaje za
preskrbovanje z vodo, dvojne tire na postajah. Za�etna postaja je bila Buje, s
spremljajo�o �elezni�ko kurilnico za tovorne vagone, z merilnimi napravami in s
cisternami. Skupna dol�ina devetih tunelov, ki obstajajo �e danes, je bila 1530 metrov
(dva sta v slovenski Istri - pri Izoli in med Strunjanom in Portoro�em). Mosti�kov preko
vodnih tokov je bilo enajst � �ez Osp, Ri�ano, Dragonjo in Mirno, viaduktov pa �est.
Na slovenskem delu trase je bilo zgrajenih pet postaj � kamnite stavbe (Dekani, Koper,
Izola, Lucija in Se�ovlje), dve postajali��i �stra�arski hi�ici s streho za
�akajo�e potnike (Semedela in Sv. Jernej) ter dve postajali��i samo s streho in klopmi
(�kofije in Strunjan). Dve leti kasneje pa je bilo odprto predvsem za turiste in goste
zdravili��a �e postajali��e v Portoro�u, ki je domovalo v privatni vili.
Potovanje iz Pore�a v Trst
je trajalo 6 do 7 ur. Najprej so preva�ale potnike in tovor avstrijske lokomotive tipa
�U�, pod Italijo pa so jih zamenjale lokomotive tipa �P�, zgrajene v Reggio Emilii
v letih 1920 in 1922. Povpre�na hitrost je bila 25 km na uro, nekateri
ka�asti ovinki pa so jo zmanj�evali tudi na 10. Zato je bilo tudi precej posmehovanja na
ra�un njene hitrosti in zgodbic o tem, kaj vse lahko po�nejo potniki med vo�njo.
�Pore�ka� je precej olaj�ala �ivljenje istrskim kmetom, ki so nosili prodajat svoje
pridelke v Trst. �eprav majhna, je �eleznica prinesla Istranom napredek in ubla�ila
podedovano zaostalost. Vlak, ki je na pot odhajal ob treh zjutraj, je zalagal tr�a�ko
tr�nico s sadjem, z zelenjavo, mlekom in s sirom. Bila je pomembna tudi za olaj�anje
prometa prehrambenih proizvodov doma�e ribje in druge predelovalne industrije, piranske
kemi�ne industrije in kamna iz kamnolomov v Gro�njanu, Momjanu in drugod. Med prvo
svetovno vojno je �Pore�ka� slu�ila prevozu vojske, deloma pa tudi za dovoz �ive�a
v Istro in tako re�evala ljudi pred najhuj�o lakoto.
V �asu Kraljevine Italije
so poleg tipa lokomotive zamenjali tudi osebje iz avstrijskih �asov z osebjem, ki je
prihajalo iz drugih italijanskih pokrajin, zlasti s Sicilije in Sardinije.  31. marca 1910 se je na progi zgodila najve�ja nesre�a, ko je v
Miljah sunek burje, mo�an okrog 125 kilometrov na uro, prevrnil vagone. Iz razbitin so
potegnili tri mrtve in 15 ranjenih potnikov. Bilo je �e nekaj manj�ih nesre�, ki pa so
se zgodile zaradi �love�kega faktorja. Leta 1935 je
pri�el ukaz iz Rima, naj se slavna �eleznica ukine. Bilanca je namre� kazala velike
izgube, razvijal pa se je avtobusni promet. Tako so �eleznico poru�ili, zasebniki so
odnesli material, tra�nice pa so leta 1940 poslali iz Pore�a in Kopra po morju v Afriko,
vendar so kon�ale na dnu Sredozemskega morja. Vozni park je bil raztresen ali uni�en.
Eno od pore�kih lokomotiv so odpeljali na Sicilijo. Med drugo svetovno vojno je slu�ila
italijanski vojski v Bosni, nato Nemcem in partizanom in kon�no je od�la v U�ice, kjer
je bila v slu�bi �e dolgo let, nato pa upokojena pri�la v ljubljanski �elezni�arski
muzej.
Tako so postaje prenehale z delom, ve�ina
od teh je bila preurejenih v stanovanja, delavnice ali skladi��a. �e danes lahko
ob�udujemo ta li�na poslopja, le v Luciji ga ni ve�, ker so ga leta 1995 podrli z
obljubo, da ga bodo postavili drugje. Hi�ka � �akalnica v Semedeli, ki je stala blizu
cerkvice, je bila poru�ena proti koncu druge svetovne vojne, v Sv. Jerneju pa predelana v
novo konstrukcijo. Tudi tuneli so spremenili svojo funkcijo � v njih so ponekod mnogo
kasneje gojili tudi gobe. Tunel med Strunjanom in Portoro�em pa je danes zanimiva
sprehajalna pot.
Zelo podrobno in lepo izdelano
predstavitev Parenzane dobite na naslovu : http://www.rex-mk.si
|
