Iskanje
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.
12 min • 22. 06. 2025
Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.
11 min • 15. 06. 2025
V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.
12 min • 08. 06. 2025
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
13 min • 01. 06. 2025
Razgledni stolp Gonjače je del spomenika padlim, ki ga Zavod za varstvo kulturne dediščine varuje kot spomenik lokalnega pomena. Visok je 23 metrov, do vrha vodi 144 stopnic. Na vrhu pa – razgled od Triglava do morja, od Svete gore do Čedada in Vidma ter Dolomitov. Vmes pa kot na dlani male briške vasice, vinogradi in – če stolp obiščete v pravem delu leta – tudi češnje.
11 min • 25. 05. 2025
V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.
10 min • 18. 05. 2025
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
11 min • 11. 05. 2025
Jubilejna 20. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo preseneti s kakšnim dih jemajočim pogledom. Vse od vrhov gora, pa do morja odkrivamo slovenske razgledne stolpe. Prvič v tej sezoni nas je pot odpeljala tudi na Primorsko, natančneje na stičišče roba kraške planote in Vipavske doline, kjer lahko v enem pogledu ujamemo nekaj, kar se zdi nemogoče – Alpe in morje hkrati. Pomnik miru Cerje je 25 metrov visok razgledni stolp, ki prepleta bogato simboliko, polno zgodb in umetnosti, z bogato naravno in kulturno zgodovino območja Miren–Kras. Kakšna je njegova zgodba, zakaj velja za eno najlepših razglednih točk pri nas in kaj vse lahko doživite na poti do vrha, izveste v naslednjih minutah. Na pot skrivnosti tega kraškega velikana se je podala Nika Vrabec.
13 min • 04. 05. 2025
Od začetka aprila v oddaji Napotki obiskujemo razgledne stolpe širom po Sloveniji. Tokrat gremo na obrobje Kozjanskega, kjer se nahaja Stolp ljubezni na Žusmu. Prva ideja za postavitev se je pojavila leta 2007, a do začetka gradnje je minilo še kar precej let, saj je bilo potrebno spremeniti prostorski načrt ter zbrati dovolj sredstev. Na koncu je Planinskemu društvu Žusem, ki upravlja stolp, to tudi uspelo in uradno so ga odprli 27. aprila 2015. Pred tem Žusem ni bil množično obiskan, poti nanj so bile neurejene. Zdaj ga obišče nekaj tisoč pohodnikov na leto, ki se tja lahko odpravijo po urejenih poteh.
12 min • 27. 04. 2025
V 20. sezoni reportaž z naslovom naPOTki se vzpenjamo na različne razgledne stolpe v Sloveniji. Tokrat gremo na vzhodni rob Slovenije v občino Podčetrtek. Tam od leta 2019 na nadmorski višini 622 metrov stoji Stolp zdravja in veselja. Pogled z njega seže vse do sosednje Hrvaške, v lepem vremenu tudi do Alp. Na 4 tone težko armaturo in skoraj 39 ton težko jekleno konstrukcijo se je povzpela Nataša Rašl.
13 min • 20. 04. 2025
Naslednjih 13 minut bomo preživeli med krošnjami smrek! Na Pot med krošnjami Pohorje se je Darja Pograjc podala v četrtek in nastala je nedeljska reportaža, v kateri med drugim izveste, kaj je na Rogli v zraku zaradi smrek, zakaj je največji naklon na poti zgolj 6-odstoten in katero žival, ki jo lahko srečate na Rogli, bi - ker je tako majhna - lahko dali kar v žep. Dodatna vsebina:
13 min • 13. 04. 2025
V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.
9 min • 06. 04. 2025
Te dni v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, saj v letih brez uprizoritve tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku Ločani pripravijo različne druge dogodke, povezane z njim. Zadnjič je bil Škofjeloški pasijon v celoti uprizorjen leta 2015, naslednjič bo loške ulice napolnil prihodnje leto. Kako se nanj pripravljajo, kakšen je namen in pomen pasijonskih iger nasploh in kako je igrati osebe iz Svetega pisma? Foto: prizor iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015
16 min • 30. 03. 2025
V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.
18 min • 23. 03. 2025
V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.
18 min • 16. 03. 2025
V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.
17 min • 09. 03. 2025
Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!
11 min • 02. 03. 2025
19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.
12 min • 23. 02. 2025
Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.
10 min • 16. 02. 2025
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
13 min • 08. 02. 2025
