Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O zapuščini papeža Frančiška

Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.

Aktualna tema Nik Škrlec: »Ne mi povedat!«

Nik Škrlec je igralec, TV voditelj, gledališki ustvarjalec in tudi mojster tehnik pomnenja. Napisal je knjigo Pozabi vse, kar veš o spominu. V njej najdemo veliko znanstvenih podatkov, pa tudi konkretnih nasvetov, tehnik in strategij za izboljšanje spomina. Doc. dr. Simon Brezovar je v spremni besedi zapisal, da teorija, ki je velikokrat suhoparna, v knjigi z opisi in primeri pridobi »barvite podobe«.

Intelekta Milijoni let zgodovine podnebnih sprememb

Fosilizirani ostanki bujnih gozdov na Antarktiki iz časov, ko so na planetu vladali dinozavri, nazorno pričajo o tem, koliko toplejša je bila Zemlja pred davnimi časi. Po drugi strani pa so zadnjih 2 in pol milijona let večinoma prevladovale dolge ledene dobe, s kratkimi vmesnimi toplejšimi obdobji, v kakršnem živimo zadnjih 12 000 let.

Ob osmih Janko Petrovec: Pri Frančiškovih reformah govorimo bolj o slogu kot o ukrepih

Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.

Prvaki tedna Robert Friškovec: Če ne znam biti kot človek ob človeku, potem je vse drugo zaman

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Radiosfera Prenovljena spletna stran Porabje.com vabi k Slovencem na Madžarskem

Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.

Svetovalni servis Kako se lotiti teka, da ga bomo imeli radi?

Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Drugi pogled Ausma Cirulniece, Latvija

Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. V Rigi se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela Ausma Cirulniece, ki je v Slovenijo najprej prišla kot prostovoljka; nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – tudi ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imamo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji zapravi veliko več za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj plesanje ljudskih plesov pri nas ni tako priljubljeno.

Torkov kviz Gozdna učna pot: Pot velikank

Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.

Prvaki tedna Robert Friškovec: Če ne znam biti kot človek ob človeku, potem je vse drugo zaman

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Klicna koda Kako Rusija spodbuja rodnost in zakaj Rusi manj pijejo?

Ruska duma je zaostrila zakon o tujih agentih, ki je bil sprejet pred 13 leti. Kaj prinaša? Rusija se spopada z nizko rodnostjo, nekatere regije so obljubile mamljive zneske študentkam in celo dijakinjam, če bodo rodile. Podatki pristojne agencije kažejo, da Rusi uživajo manj alkohola. Zakaj?

7. stran Stephen King: 22. 11. 1963

»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.

naPOTki Stolp zdravja in veselja nad Podčetrtkom

V 20. sezoni reportaž z naslovom naPOTki se vzpenjamo na različne razgledne stolpe v Sloveniji. Tokrat gremo na vzhodni rob Slovenije v občino Podčetrtek. Tam od leta 2019 na nadmorski višini 622 metrov stoji Stolp zdravja in veselja. Pogled z njega seže vse do sosednje Hrvaške, v lepem vremenu tudi do Alp. Na 4 tone težko armaturo in skoraj 39 ton težko jekleno konstrukcijo se je povzpela Nataša Rašl.

KiKs Slovenščino obvladajo tudi stroji

Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.

Jutro Ptuj ima najdaljše leseno urno nihalo na svetu

Na Ptuj imajo najstarejše in najdaljše leseno urno nihalo na svetu. Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve Sv. Jurija, ki se s svojo čebulasto streho vzpenja 54 metrov visoko, je po triletni prenovi odprt za obiskovalce. V prvem nadstropju je lepo vidna 300 kilogramska utež nihala, z vrha je čudovit razgled na mesto Ptuj.

Lokalni junak Ervin Hartman – ustanovitelj in dirigent Godbe veteranov Štajerske

Godbenika sta bila že njegov ded na Remšniku na Kozjaku in oče v Mariboru. Pol stoletja je v mestu ob Dravi vodil Pihalni orkester KUD Pošta, ko pa je vajeti predal nasledniku, se je porodila ideja o tem, kako v dobro zasedbo povezati glasbenike – veterane. To mu je tudi uspelo. Pred dobrima dvema desetletjema je nastala Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, v kateri so ne več rosno mlade glasbenice in glasbenike z vseh vetrov, nekaj se jih na vaje v Maribor vozi tudi iz avstrijskega Gradca. Godba veteranov Štajerske, edinstvena taka zasedba pri nas je pred kratkim izdala četrto zgoščenko z naslovom: Historični marši.

Več

Zrcalo dneva Vatikan: Pogreb Frančiška bo v soboto

Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi - Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije - Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije

Radijski dnevnik Verniki se poslavljajo od papeža Frančiška

Verniki se poslavljajo od papeža Frančiška. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki bodo jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, pogrebne slovesnosti bodo v soboto. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. - Opozorila o izraelskem izkoriščanju človekoljubne pomoči kot orožja v vojni. - Pozivi k zamiku pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Studio ob 17.00 O zapuščini papeža Frančiška

Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.

Aktualna tema Nik Škrlec: »Ne mi povedat!«

Nik Škrlec je igralec, TV voditelj, gledališki ustvarjalec in tudi mojster tehnik pomnenja. Napisal je knjigo Pozabi vse, kar veš o spominu. V njej najdemo veliko znanstvenih podatkov, pa tudi konkretnih nasvetov, tehnik in strategij za izboljšanje spomina. Doc. dr. Simon Brezovar je v spremni besedi zapisal, da teorija, ki je velikokrat suhoparna, v knjigi z opisi in primeri pridobi »barvite podobe«.

Dogodki in odmevi Slovo od papeža Frančiška. V Italiji žalovanje do sobotnega pogreba, udeležili se ga bodo številni svetovni voditelji.

Z vsega sveta se vrstijo izrazi sožalja ob smrti papeža Frančiška. Na sobotnem pogrebu v Vatikanu bodo številni politični voditelji. Dogodka se bosta udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Ukrajina in Rusija začeli neposredne pogovore o ustavitvi zračnih napadov na civilne objekte? - Golob ob zavračanju interpelacije zoper vlado poudarja: privatizaciji zdravstva in socialne mreže bi bili pogubni - Klinična stroka proti zakonu o psihoterapiji, češ da znižuje standarde na tem področju.

Po Sloveniji Bo dolgoletna direktorica Zdravstvenega doma Kranj razrešena?

Ostali poudarki: - Po kazalnikih zdravja je v Podravju več raka želodca in prebavil, kot je slovensko povprečje - V Šmarjeških Toplicah lahko končno nadaljujejo komunalno opremljanje industrijske cone Kronovo - Šolski center Ptuj z gimnazijo in dijaškim domom prihodnje leto čaka temeljita energetska prenova - V Arboretumu vabijo osebe z demenco in njihove spremljevalce na 'Pot za spomin' - Na Krasu se začenja tradicionalni Festival Kraška gmajna - Prvi praznik cvetenja japonskih češenj obeležujejo ne prav daleč, v Kočevju..

Danes do 13:00 Pogreb papeža Frančiška bo v soboto, sporoča Vatikan.

Pogreb papeža Frančiška, ki je včeraj umrl za možgansko kapjo, bo v soboto ob 10-ih. Jutri bodo krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki iz Doma svete Marte, kjer je prebival in kjer je tudi umrl, prepeljali v baziliko svetega Petra, kjer bo do pogreba. Frančiška bodo na njegovo željo pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Udeležbo na papeževem pogrebu so med drugimi potrdili ameriški, francoski, ukrajinski in brazilski predsednik Donald Trump, Emmanuel Macron, Volodimir Zelenski in Luiz Inacio Lula da Silva, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V oddaji tudi: - Rusija po koncu velikonočnega premirja znova udarila po Ukrajini. - Bančni sistem ostaja stabilen, krepi pa se gospodarska negotovost. - Pogonska goriva zunaj avtocest bodo od polnoči občutno cenejša.

Aktualna tema Torkov kontakt: Kakšna je integriteta naših politikov?

Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom, je zapisano v slovarju. Integriteta posameznikov je dragocena vrlina. Če pa gre za politike, ki so javne osebnosti, pa je integriteta še toliko bolj pomembna, saj je vzgled vsem državljanom in državljankam.

Ob osmih Janko Petrovec: Pri Frančiškovih reformah govorimo bolj o slogu kot o ukrepih

Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.

Jutranja kronika Kongregacija kardinalov bo določila datum pogreba papeža Frančiška.

V Vatikanu se bo po smrti papeža Frančiška danes sešla kongregacija kardinalov, ki bo sprejela odločitev o datumu pogreba. Ta je praviloma od štiri do šest dni po smrti. V sinoči razkriti papeževi oporoki je zapisana želja, da bi bil pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Sinoči je Vatikan razkril tudi, da je papež umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja. Na zvezi zdaj pozdravljam našo dopisnico iz Rima in Vatikana Mojco Širok. Dobro jutro, papež si je v oporoki zaželel preprost pogreb, toda sveti sedež ima svoje protokole ob smrti papežev. Od Frančiška so se začeli poslavljati že včeraj in predvsem sinoči. V oddaji tudi: - Svetovno gospodarstvo naj bi se kljub ameriški carinski politiki izognilo recesiji. IMF danes z najnovejšo gospodarsko napovedjo. - Ruski predsednik Putin prvič izrazil pripravljenost na neposredne pogovore s Kijevom. Ta meni, da Moskva ni naklonjena premirju. - Ob svetovnem dnevu Zemlje v ospredju kolektivna moč posameznikov in skupnosti pri doseganju sprememb.

Jutranja kronika Po smrti papeža Frančiška se začenjajo priprave na njegov pogreb

Papež Frančišek je umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana, kjer se bo danes sestala kongregacija kardinalov in predvidoma določila datum papeževega pogreba. Ta je praviloma štiri do šest dni po smrti, Frančišek pa je v sinoči objavljeni oporoki zapisal, da si želi skromne slovenosti in pokopa v rimski baziliki Marije Snežne. Ostali poudarki oddaje: Rusija bo preučila ukrajinski predlog o podaljšanju premirja, sporoča Kremelj. Z vprašanji predsedniku vlade poslanci začenjajo redno sejo. Dan zemlje bodo v Slovenj Gradcu zaznamovali z umetnostjo.

Več

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Etnofonija Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer THE SHIRLEY WAHLS SINGERS: Koncert afro-ameriških duhovnih pesmi (Urednik: Jane Weber)

V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Jureta Zajca in nova zgoščenka – Po Sloveniji

Pred kratkim je izšla nova zgoščenka Ansambla Jureta Zajca, ki ima naslov Po Sloveniji. Kot smo vam obljubili tik pred praznovanjem desetletnice zasedbe meseca januarja, vam jo tokrat predvajamo v celoti. V spomin na Juretovega dedka, godca Nika Zajca, pa drugi del četrtkovega večera pripada njegovi glasbeni zapuščini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena sodelovanja

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zanimivih glasbenih sodelovanj. Med drugim Raiven prepeva s Štrasom iz skupine Mrfy, člani zasedbe Joker Out s svetovno glasbeno zvezdo Elvisom Costellom, Vlado Kreslin z Radetom Šerbedžijo, Hamo pa z Rudijem Bučarjem.

41 stopinj vročine Mojmir Sepe

V oddaji poslušamo del Radijskega portreta Mojmirja Sepeta, ki ga je redaktor Rado Časl posnel leta 1987. Mojmir Sepe je bil avtor številnih zimzelenih popevk in vsekakor eden glavnih akterjev na področju razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe. V letih od 1950 do 1970 je bil tudi član takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi KED Folk Slovenija: Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina

27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.

Prva vrsta Trio Firšt

Živo v studiu 13 nastopa Trio Firšt: Miha Firšt (kontrabas), Peter Firšt (trobenta) in Leon Firšt (klavir). Trio v resno klasično glasba vnaša hudomušnost in nove oblike izvedbe.

Etnofonija Etnofonija

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, predstavljamo album Rizituals, na katerem grška pevka Xanthoula Dakovanou z ljudskimi in klasičnimi glasbili obuja tradicionalne pesmi zahodne Krete.

Več

Lahko noč, otroci! Kdo se boji velikih oči?

Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Lahko noč, otroci! Hopek in velikonočni zajček

Le en zajček je velikonočni zajček. Hitrejši je od vetra in niti sokol ga ne najde. Pripoveduje: Barbara Cerar. Napisala: Kathrin Siegenthaler. Prevedla: Veronika Drolc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Lahko noč, otroci! Velikonočni zajček deda Martina

V dedove dlani je velikonočni zajček polagal najčudovitejše bombone. Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

RIO radijska igra za otroke Charles Perrault: Obuti maček

Maček iz te radijske igre za otroke ni le obut, ampak tudi pameten, zvijačen in brezobziren. Spretno se zna pogovarjati s kralji in gospodo, mimogrede pa pospravi vse, kar mu je na poti. Avtorica dramatizacije in radijske priredbe: Djurdja Flere Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Obuti maček – Jurij Souček Peter, njegov gospodar – Marko Okorn Kralj – Danilo Benedičič Kraljična Lepa – Polona Vetrih Velikan – Andrej Kurent Nastopajo še – Aleš Valič, Dušan Škedl, Branko Starič, Neža Simčič, Nadja Strajnar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1982.

Lahko noč, otroci! Grdi raček

Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! 12. tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu združuje mlade po vsej Sloveniji v ustvarjalni noti, saj morajo sodelujoči za tekmovanje posneti lasten film po literarni predlogi dela, ki ga izberejo iz sklopa besedil pri slovenščini. Že 12. leto zapored Slavistično društvo Slovenije mladim podeljuje nagrade, tako na osnovnošolski, srednješolski kot tudi na gimnazijski ravni. Letos so pri tekmovanju sodelovala tudi dekleta z OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, ki so prejela zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji osmih in devetih razredov osnovne šole, in dekleta z OŠ Gornja Radgona, ki pa so prejemnice srebrnega priznanja in prvega mesta v kategoriji šestih in sedmih razredov. Skupaj s članom žirije na državni ravni tekmovanja Miho Hočevanjem so bile mlade zmagovalke gostje tokratne oddaje Hudo!, v kateri smo se z njimi pogovarjali o njihovih dveh filmih, snemanju, igralski zasedbi in z njimi delili veselje ob zmagi na tekmovanju.

Huda muska Kratka zgodovina grunge glasbe

Rokovska glasba je vse od svojih začetkov v šestdesetih letih do danes doživela številne preobrazbe. Pojavnost Grungea konec osemdesetih je za nekaj let korenito spremenila podobo rokovske glasbe in pomembno vplivala na naravni razvoj rocka.

Kulturomat Rockovska zasedba Alter Ace

V Ljubljani rock scena ne zamira. V tokratnem Kulturomatu nam bosta pevec in kitarist Rok Martinović ter glavni kitarist skupine Rok Filipič predstavila rock skupino Alter Ace. V njej sodelujeta še basist Jakob Kerže in bobnar Nino Popovič. Izvedeli boste, kakšni so bili začetki skupine, kako nastaja njihova glasba, po kom se zgledujejo in še marsikaj zanimivega.

UI faktor Vsi uporabljamo UI

Da so ChatGPT in podobne aplikacije sodobne umetne inteligence izredno praktične pri šolskem delu in še kje, ste mladi odkrili izjemno hitro. Če UI odgovori bolje in hitreje od googla, ni več veliko razlogov za klasično brskanje po spletu. Ali pač? Tokratna epizoda podkasta o umetni inteligenci za mlade UI faktor prinaša pestre in tudi zabavne izkušnje osnovnošolcev in dijakov ob uporabi Chata. Kje res pride prav in kdaj mu preprosto ne gre zaupati? Zakaj je fino preverjati, kar nam pove, in zakaj tega v praksi ne počnemo preveč pogosto?

Zakajček Kaj so divje rastline?

Danes bomo v rubriki Zakajček izvedeli več o divjih rastlinah. Rečemo jim tudi samonikle rastline, ker jih najdemo v naravi in zrastejo brez kakršnega koli človekovega vpliva. Veste, katere so to? Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom …

Radijski ringaraja Velikonočne igre in mogočni zapeljivec

Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. Skupaj z njimi bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje, in okrasili kakšno naravno jajce. V oddaji Radijski ringaraja pa bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic - tokrat bomo spoznali mogočnega zapeljivca noja, ki bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo.

Več

Naše poti Naše poti - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015

S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.

Sotočja Koroška poje 2025 - Življenja ples

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učitelji slovenskega jezika in kulture iz tujine na strokovnem srečanju v Sloveniji

Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.

Sami naši Prevajalec Darko Spasov, zapuščina Ota Reisingerja in spomin na Filipa Davida

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z makedonskim prevajalcem Darkom Spasovim, ki z veseljem prevaja sodobno slovensko književnost in razmišlja o prostoru med jeziki. Obiskali smo tudi Hišo karikature Ota Reisingerja v Zagrebu in spregovorili o umetniku, ki je s humorjem in kritično ostrino zabeležil duh časa. Za konec pa prispevek o pisatelju, scenaristu in javnem intelektualcu Filipu Davidu – njegovih besedah, načelih in pogumu, ki so zaznamovali srbski kulturni prostor in širše.

Naše poti Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.

Sotočja 'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

Slovencem po svetu V romunski prestolnici Bukarešti je že vrsto let mogoče slišati tudi slovenski jezik

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Sami naši Spomin na Josipa Ostija, literatura Filipa Grujića in zdrava kuhinja Dušanke Đurić

V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Slovencem po svetu Dvigalec uteži Luka Smajila v Stockholmu deluje na znamenitem Kraljevem inštitutu za tehnologijo

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Vatikan: Pogreb Frančiška bo v soboto

Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi - Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije - Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 2. del

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Friuli Venezia Giulia in 3. program Radia Slovenija – program Ars.

Literarni večer Sposodila sem si knjigo in jo skrivaj čitala

Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred jutrišnjim svetovnim dnevom knjige posvečamo motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo - še posebej za dekleta - pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja. Scenarij Jera Krečič Klemen, igralca Ana Urbanc in Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Lahko noč, otroci! Kdo se boji velikih oči?

Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Radijski dnevnik Verniki se poslavljajo od papeža Frančiška

Verniki se poslavljajo od papeža Frančiška. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki bodo jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, pogrebne slovesnosti bodo v soboto. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. - Opozorila o izraelskem izkoriščanju človekoljubne pomoči kot orožja v vojni. - Pozivi k zamiku pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Studio ob 17.00 O zapuščini papeža Frančiška

Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.

Aktualna tema Nik Škrlec: »Ne mi povedat!«

Nik Škrlec je igralec, TV voditelj, gledališki ustvarjalec in tudi mojster tehnik pomnenja. Napisal je knjigo Pozabi vse, kar veš o spominu. V njej najdemo veliko znanstvenih podatkov, pa tudi konkretnih nasvetov, tehnik in strategij za izboljšanje spomina. Doc. dr. Simon Brezovar je v spremni besedi zapisal, da teorija, ki je velikokrat suhoparna, v knjigi z opisi in primeri pridobi »barvite podobe«.

Sledi večnosti Papež Frančišeč, romar upanja

Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi izven Katoliške cerkve. O pomembni papeževi duhovni dediščini govori škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji dr. Anton Jamnik.