M a r i č k a

Naveličana snega, slabega vremena, vetra... Jezna, ker sva z Alexom lahko zelo malo zunaj, jezna, ker mi nič več ne paše, jezna, ker.... ah, danes bo že en težek dan.... že vidim. Še dobro, da me zna Alex s svojim pogledom in prisrčnim nasmehom vedno spraviti v dobro voljo. Pa Ines pride na kavo tako, da bo dan verjetno kar znosen... Se bom pa danes še zaposlila z ustvarjanjem; bom delala figurice jeznih ptičev. Nečak Nejc danes praznuje RD, v soboto bo tortica in zaželel si je ptiče. Me prav zanima, kako bi pogledal, če bi ptiči namesto jezno gledali veselo in prijazno :-P Drugače pa je pri nas vse po starem... S. v službi od jutra do večera, Alex pridno raste (veliko je, pridno spi), ima že 2 zobka... skratka je zelo priden otrok. Najlepša hvala za nagradico! Se bom naslednjič o tem kaj razpisala. Pa še slikica našega princa in torte prejšnjega vikenda :) ...

Verjetno smo že vsi kdaj povedali stavek:"Kako dobra knjiga!" No, naš Alex zaenkrat "dobre knjige" dojema mali drugače :). So pa res super te pralne knjigice! Upam, da o knjige "požiral" tudi, ko bo večji :)

Jp, točno tri mesece je od zadnje objave. Ker me že vsi po vrsti karajo, da ne napišem nič novega, da so na blogu samo stare objave... in ker je nedelja zvečer in ker naše dete po kopanju že spi, ker je moj dragi šel po večerjo - kebap/b (nikoli ne vem, kako je prav - z b-jem ali s p-jem) in ker imam itak že miljavžent slik (brez skrbi - ne bom objavila vseh), sem se odločila, da malo osvežim informacije o dogajanju pri nas doma :) Naš Alex pridno raste; čez nekaj dni bo dopolnil 5 mesecev. Velik je že okoli 70 cm (prej kakšen cm več) in težak okoli 8 kg. Sicer se imamo res lepo. Zaenkrat smo zdravi - upam, da tako ostane tudi v naprej. Ker sem ustvarjanje s papirjem malo potisnila v kot, se sedaj izživljam nad tortami :) . Še dobro, da imam toliko ljudi okoli sebe, ki so veseli torte za takšno ali drugačno priložnost... in sami sladkosnedi so ;) Sedaj pa malo slikic :) Nejc in Alex kot božička :) Joj, kako rad se carkljam pri sestrici No, a že bo kaj... ČAAAAKAAAAM!...

Ne bom pisala o tem, kako čas beži; vsi vemo, da je brez pomena... čas gre svojo pot, na nas pa je ali ga izkoristimo ali pa samo debatiramo o tem, kako bi ga lahko izkoristili, pa ga nismo. Bla, bla, bla.... Bom raje pisala o bolj veseli temi; o rojstvu :) Kdor pozna mojo malenkost in mojo boljšo polovico ve, da sva vedno govorila, da bi želela povečati najino družino še za enega člana (sem štejem tudi svojo hčerko iz prvega zakona, ki je tudi kar naprej "težila", da bi rada bratca ali sestrico). Verjetno naju ni nihče resno jemal, saj sem sama ta teden dopolnila 40-ko, moj dragi pa je okroglo obhajal leto prej, hčerka pa je že februarja dopolnila 20 let. No, če sem iskrena, sva tudi že sama opustila misel na povečanje družine, saj nama v preteklih letih nikakor ni uspel ta podvig... do januarja letos, ko sta se na testu pojavili dve črtici :)))). S partnerjem presrečna, hčerka za kakšen dan ostala brez besed, potem pa se je veselje samo večalo in večalo... ostali presen...