Sončnice so v polnem razcvetu, zato so bile moja inspiracija pri izdelavi dveh čestitk za dva avgustovska rojstna dneva.
Veliki cvetovi, obrnjeni k soncu, ponosno kažejo svojo lepoto ter vabijo
naše poglede k občudovanju in lačne ptice k sladkanju z njihovimi semeni. Sončnica
pa ni le cvetlica za vrt. Uporabna je tudi v druge namene, saj v številnih deželah
uporabljajo njene liste za kajenje, cvetne popke za solate, cvetove za barvila
in olje za kuhanje.
Severnoameriški Indijanci so sončnico
uporabljali že od nekdaj. Jedli so semena, majhna zrna so mleli v moko, iz
semen so izločali olje, ki so ga uporabljali za nego las, poleg tega pa so
uporabljali semena, cvetne lističe in pelod za izdelavo ličil.
V Peruju so Azteki sončnico častili in
njene zlate odlitke postavljali v svetišča, z rumenimi cvetovi pa so kronali
princese.
V začetku 16. stoletja je sončnico
spoznala tudi Evropa. Španski osvajalci so jo namreč kot darilo prinašali
svojim domačim. V Rusijo pa je lepoto sončnice ponesel Peter Veliki. Danes
skoraj ne najdemo vrta brez sončnice, prikrajšani pa niso niti tisti, ki vrta
nimajo. Majhne sorte namreč čusovito uspevajo v velikih loncih in koritih.
Prva je tale, malce slabša fotografija, saj je bil uporabljen telefon v ta namen.
In ena s ptički ( ki se radi sladkajo s semeni) in ograjo.
Pogrešam sonce, danes ga je spet bolj malo. Hvala vsem za komentarje!