Pouzarjeva ščitovka
Pouzarjeva ščitovka | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Glive |
Oddelek: | Prostotrosnice |
Razred: | Listarice |
Red: | Listarji |
Družina: | Ščitarke |
Rod: | Ščitovke |
Vrsta: | P. pouzarianus
|
Dvočlensko ime | |
Pluteus pouzarianus Singer (1983) | |
Sinonimi | |
Pluteus pouzarianus var. albus Bonnard (1993) |
Pouzarjeva ščitovka (znanstveno ime Pluteus pouzarianus) je gliva iz rodu ščitovk (Pluteus). Ime je dobila po češkemu mikologu Zdeněku Pouzarju.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima od 4 do 6,5 cm. Najprej je polkroglasto konveksen, nato razširjen, vrh ostane rahlo izbočen. Ima gladko površino sivkasto bele barve. Je radialno vlaknasta, v sredini drobno luskasta.
Lističi so najprej beli, z dozorevanjem trosov postanejo rožnati. So gosti, široki in odmaknjeni od beta.
Bet je visok od 4 do 6 cm, bele barve, valjast, pogosto zavit, poln, gladek in lomljiv.
Meso je belo in tanko. Brez posebnega vonja in okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste posamično na štorih iglavcev.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rožnate barve. Trosi so okroglo elipsasti, gladki in merijo 5,5–8,5 x 4,3–6,3 µm.[1]
Heilocistide so velike 30–60 x 12–22 µm, kijaste oblike, imajo tanke stene, brezbarvne, številne. Plevrocistide so stekleničaste oblike, velike 70–115 × 13–22 µm in imajo debele stene.
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- bela ščitovka (Pluteus pellitus) ne raste na iglavcih.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna.[1]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Pouzarjeva ščitovka na štoru iglavca
-
lističi in bet
-
trosi