Pojdi na vsebino

Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 16:29, 1. december 2024 od A09 (pogovor | prispevki) (Odklanjam predložitev: context - Predložitev ne zagotavlja zadostnega konteksta (AFCH))
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)

Poraba energije v stavbah

[uredi | uredi kodo]

Energijsko učinkovite stavbe so osnova energijsko učinkovitih pametnih mest. Energijska poraba stavb namreč trenutno znaša kar 30% svetovne porabe energije in predstavlja 26% emisij toplogrednih plinov.[1]

Od tega je kar 55% porabe električne energije. Največja poraba v gospodinjstvih izhaja iz ogrevanja in hlajenja, priprave in zamrzovanja hrane ter domačih električnih naprav. V poslovnih stavbah pa se kar 20% energije porabi za njihovo hlajenje.[2]

Zaradi spreminjajočega se podnebja in potreb uporabnikov bo v Evropski uniji do leta 2030 potreba po hlajenju stavb zrasla za 72%, potreba po ogrevanju pa se bo zmanjšala za 30%. Upoštevajoč zaželeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je poudarek na uvajanju obnovljivih virov energije na področju centralne priprave toplote, hladu in tople sanitarne vode in distribucija po centralnih toplo/hladnovodih, kot tudi izkoriščanje solarne termalne energije, biomase, geotermalne energije in uporaba toplotnih črpalk.[3]

Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb

[uredi | uredi kodo]

V mestih je temperatura okolice v toplotnih otokih kar za 10 stopinj C višja kot na bližnjem podeželju. Dobro izolirana stavba lahko podaljša čas prehoda toplote ali hladu iz notranjosti navzven in obratno. Zanimive rešitve te težave so:[4]

  • Izolacija iz porobetona, ki je trajna izolacijska rešitev,
  • Talno gretje, ki ogreva predmete in ljudi neposredno in lahko zato deluje na nižjih ogrevalnih temperaturah (kar pomeni prihranek energije),
  • Zelene strehe, ki so 30-40 stopinj hladnejše kot ostali tipi streh in zadržujejo in izločajo deževnico ter filtrirajo onesnaževanje (v zraku suspendirane trdne delce),
  • Pametna izolacija, kot so termokromni materiali (paneli, barve,..), ki regulirajo absorpcijo sončne energije stavbe in odpravljajo potrebo po gretju ali hlajenju.

Pametna energetska mreža

[uredi | uredi kodo]

Če so stavbe v pametnem mestu povezane v centraliziran energetski sistem ali v lokalizirano energetsko zadrugo, morajo biti povezane s pametno energetsko mrežo. Ta uporablja digitalno dvosmerno komunikacijo za učinkovit menedžment energije od njene proizvodnje, shranjevanja in distribucije glede na potrebe uporabnikov stavb ali glede na razpoložljivost energije.[5]

Viri:

  1. »Buildings - Energy System«. IEA (v britanski angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.
  2. »Energy consumption of buildings - Climate Action Accelerator«. climateactionaccelerator.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.
  3. »Cities and buildings«. www.irena.org (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.
  4. »Can Innovative Insulation Promote Sustainable Cities?«. construction21.org (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.
  5. Patel, Nidhi (14. september 2023). »10 Smart City Energy Solutions«. Energy Floors (v ameriški angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.

Kategorija:Energija