Friz
gejzon
friz z triglifi
arhitrav
Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom. Friz je mogoče najti na številnih grških in rimskih stavbah, zelo znan je partenonski friz.
V notranjosti je, na primer, friz v sobi del stene, ki jo členi ali zaključuje in je iz plastično oblikovanih ali slikanih elementov. Friz pomaga strukturirati tudi fasado zgradb. Na pasovih se vzorec običajno ponavlja.
V širšem smislu je friz dolga poslikana linija, plastičen (reliefen) ali celo kot kaligrafska dekoracija, vendar mora biti na mestu, ki se nahaja nad nivojem oči. Nekateri so sestavljeni iz več ozkih pasov. Dekorativni friz lahko ponazarja scene v sekvencah diskretnih panelov. Material iz katerega so narejeni frizi je lahko štuk, rezljan les ali drug dekorativen material.
Lahko je raven ali — v jonskem ali korintskem redu, dekoriran z bas-reliefi. Kot okrasne letve so frize uporabljali v antičnih časih ne samo v arhitekturi in kiparstvu ampak tudi na sarkofagih ali pri obdelavi kovin (toreutic (grško τορευτική, lat. Caelatura).
Friz je poimenovan po prevladujočem ornamentu. Razlikujejo se s cvetličnimi in abstraktnimi ornamenti ter kot figuralni frizi. V srednjem veku so se pojavile nove oblike friza večinoma z abstraktnimi in prostorskimi ornamenti kot so diamantni friz, kockast ali v obliki šahovnice. Najdemo jih v romanskih lokih in islamski arhitekturi. V gotiki so se pojavili motivi iz listov in lilij. V času renesanse so oživili stare frize in jih delno spremenili. To velja tudi za naslednja obdobja baroka in klasicizma. Najdemo jih na fasadah stavb poznega devetnajstega stoletja kot tudi v secesijskem slogu 20. stoletja, le v sodobni arhitekturi so izgubili svoj pomen.
Frizi so pomembni in pogosti v umetnostno-zgodovinski literaturi v obliki ilustracij.
Glej tudi
Zunanje povezave
