Pojdi na vsebino

Rak (bolezen): Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje
Vrstica 3: Vrstica 3:
Name = Rak |
Name = Rak |
Image = Normal cancer cell division from NIH.png |
Image = Normal cancer cell division from NIH.png |
Caption = 7777777777777777777777777zrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrfffffffffffffffffffffffffffffff |
Caption = Običajne celice se ob nepopravljivih poškodbah odstranijo z [[apoptoza|apoptozo]] (A). Rakaste celice se apoptozi izognejo in se še naprej na nenadzorovan način množijo (B). |
DiseasesDB = 28843 |
ICD10 = |
ICD9 = |
ICD9 = |
ICDO = |
ICDO = |
Vrstica 13: Vrstica 11:
eMedicineTopic = |
eMedicineTopic = |
MeshID = D009369 |
MeshID = D009369 |
mmjkuttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt}}
}}
rak je razred [[bolezen|bolezni]], za katere je značilna nenadzorovana [[celična delitev]] in sposobnost teh [[celica|celic]], da napadejo druga [[tkivo|tkiva]], bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta . Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] oziroma [[mutacija|mutacije]] nekaterih vitalnih [[gen]]ov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe [[tumor]]ja. Rak ni nujno le posledica podedavane ali pridobljene mutacije v telesu, ampak se lahko pri nekaterih [[živali|živalskih]] vrstah, kot sta [[domači pes]] in [[tasmanski vrag]], rakave celice prenesejo v telo tudi iz drugega organizma. To se dogaja le pri živalskih vrstah, katerih predstavniki imajo med seboj dovolj sorodno DNK, da organizem rakavih celic ne prepozna kot vsiljivca.<ref>{{navedi revijo|last1=Weiss|first1=R.A.|last2=Fassati|first2= A. |last3=Murgia|first3= C.|date=2006|title=A sexually transmitted parasitic cancer|journal=Retrovirology|volume=3|issue=Suppl. 1|pages=S92|url=http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|doi=10.1186/1742-4690-3-S1-S92}}</ref> Tumor (beseda izhaja iz [[latinščina|latinščine]], ker pomeni oteklino oz. zadebelitev) označuje katerokoli nenormalno maso tkiva, je pa lahko [[malignost|maligen]] (rakotvoren) ali [[benignost|benigen]] (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost širjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.
rak je razred [[bolezen|bolezni]], za katere je značilna nenadzorovana [[celična delitev]] in sposobnost teh [[celica|celic]], da napadejo druga [[tkivo|tkiva]], bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta . Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] oziroma [[mutacija|mutacije]] nekaterih vitalnih [[gen]]ov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe [[tumor]]ja. Rak ni nujno le posledica podedavane ali pridobljene mutacije v telesu, ampak se lahko pri nekaterih [[živali|živalskih]] vrstah, kot sta [[domači pes]] in [[tasmanski vrag]], rakave celice prenesejo v telo tudi iz drugega organizma. To se dogaja le pri živalskih vrstah, katerih predstavniki imajo med seboj dovolj sorodno DNK, da organizem rakavih celic ne prepozna kot vsiljivca.<ref>{{navedi revijo|last1=Weiss|first1=R.A.|last2=Fassati|first2= A. |last3=Murgia|first3= C.|date=2006|title=A sexually transmitted parasitic cancer|journal=Retrovirology|volume=3|issue=Suppl. 1|pages=S92|url=http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|doi=10.1186/1742-4690-3-S1-S92}}</ref> Tumor (beseda izhaja iz [[latinščina|latinščine]], ker pomeni oteklino oz. zadebelitev) označuje katerokoli nenormalno maso tkiva, je pa lahko [[malignost|maligen]] (rakotvoren) ali [[benignost|benigen]] (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost širjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.


Redakcija: 16:55, 8. marec 2018

Za druge pomene glej Rak.
Rak
Slika:Normal cancer cell division from NIH.png
7777777777777777777777777zrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrfffffffffffffffffffffffffffffff
Specialnostonkologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MedlinePlus001289
MeSHD009369

rak je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta . Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe DNK oziroma mutacije nekaterih vitalnih genov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe tumorja. Rak ni nujno le posledica podedavane ali pridobljene mutacije v telesu, ampak se lahko pri nekaterih živalskih vrstah, kot sta domači pes in tasmanski vrag, rakave celice prenesejo v telo tudi iz drugega organizma. To se dogaja le pri živalskih vrstah, katerih predstavniki imajo med seboj dovolj sorodno DNK, da organizem rakavih celic ne prepozna kot vsiljivca.[1] Tumor (beseda izhaja iz latinščine, ker pomeni oteklino oz. zadebelitev) označuje katerokoli nenormalno maso tkiva, je pa lahko maligen (rakotvoren) ali benigen (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost širjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.

Rak lahko povzroči številne različne simptome, odvisno od mesta in značaja malignega tkiva in od tega, ali je prišlo do metastaz. Dokončna diagnoza navadno zahteva mikroskopsko preiskavo tkiva, pridobljenega z biopsijo. Ko je diagnosticiran, se rak navadno zdravi s kirurškim posegom, kemoterapijo ali obsevanjem, v zadnjem času pa tudi z biološkimi zdravili. Medicinska specializacija, ki se ukvarja z rakom, se imenuje onkologija. Predpono onko- uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z rakom.

Če se ne zdravi, večina rakastih obolenj sčasoma privede do smrti; rak je eden vodilnih vzrokov smrtnosti v razvitih državah.[2] Večino rakastih obolenj se lahko zdravijo, številne tudi pozdravijo, posebej če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Številne oblike rakastih obolenj so povezane z dejavniki okolja, ki se jim je mogoče ogniti. Na drugem mestu med dejavniki okolja, ki ima med za posledico rakasta, obolenja je kajenje (glej vpliv kajenja tobaka na zdravje).

Prečni prerez jeter z vidnimi metastazami pankreatičnega tumorja (bela področja).
Raka povzroča več različnih mutacij na proto-onkogeni in tumor-supresorskih genih, kar vodi v intenzivne celične delitve.
Fotoni ultravijolične svetlobe (UV) lahko poškodujejo DNK na različne načine, pogosto z razdrtjem dvojne vijačniče na zadetem področju, s čemer povzročijo nastanek pirimidinskih dimerov, npr. med dvema timinoma.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: rak.

h

ilšlčkjišđklppukšuuđđu

či

-

. č

  1. ↑ Weiss, R.A.; Fassati, A.; Murgia, C. (2006). »A sexually transmitted parasitic cancer«. Retrovirology. Zv. 3, št. Suppl. 1. str. S92. doi:10.1186/1742-4690-3-S1-S92.
  2. ↑ »Annex Table 2: Deaths by cause, sex and mortality stratum in WHO regions, estimates for 2002« (PDF). The world health report 2004 - changing history. Svetovna zdravstvena organizacija. 2004. Pridobljeno 24. maja 2011.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&oldid=4964379«