Pojdi na vsebino

Friz: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m robot Dodajanje: hu:Fríz (építészet)
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
63.178 urejanj
 
(22 vmesnih redakcij 12 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Cavalcade west frieze Parthenon BM.jpg|thumb|350px|right|Konjenica s [[Partenonski friz|Partenonskega friza]] ([[Britanski muzej]]).]]
[[Slika:Cavalcade west frieze Parthenon BM.jpg|thumb|250px|right|Konjenica iz Partenonskega friza ([[Britanski muzej]]).]]
[[Slika:Temple hephaistion Agora-Athens.jpg|thumb|Kamnito ogredje Hefajstovega templja od vrha navzdol:<br />[[venec (arhitektura)|gejzon]]<br/>friz s [[triglif]]i<br/>[[arhitrav]]]]


'''Friz''' je v [[arhitektura|arhitekturi]] del [[Stara Grčija|antičnega]] [[tempelj|templja]] med [[arhitrav]]om in [[zatrep]]om. Zelo znan je [[partenon]]ski friz.
'''Friz''' je v [[arhitektura|arhitekturi]] del [[Stara Grčija|antičnega]] [[tempelj|templja]] med [[arhitrav]]om in [[Pediment|zatrepom]]. Friz je mogoče najti na številnih grških in rimskih stavbah, zelo znan je [[partenon]]ski friz.


V notranjosti je, na primer, friz v sobi del stene, ki jo členi ali zaključuje in je iz plastično oblikovanih ali slikanih elementov. Friz pomaga strukturirati tudi fasado zgradb. Na pasovih se vzorec običajno ponavlja.
[[Kategorija:Stara Grčija]]
[[Kategorija:Arhitektura]]


V širšem smislu je friz dolga poslikana linija, plastičen (reliefen) ali celo kot [[Kaligrafija|kaligrafska]] dekoracija, vendar mora biti na mestu, ki se nahaja nad nivojem oči. Nekateri so sestavljeni iz več ozkih pasov. Dekorativni friz lahko ponazarja scene v sekvencah diskretnih panelov. Material iz katerega so narejeni frizi je lahko [[Štukatura|štuk]], rezljan [[les]] ali drug dekorativen material.
[[be-x-old:Фрыз (архітэктура)]]

[[bs:Friz]]
Lahko je raven ali — v jonskem ali korintskem redu, dekoriran z [[Relief (umetnost)|bas-reliefi]]. Kot okrasne letve so frize uporabljali v [[Antika|antičnih]] časih ne samo v [[arhitektura|arhitekturi]] in [[kiparstvo|kiparstvu]] ampak tudi na [[sarkofag]]ih ali pri obdelavi kovin (''toreutic'' (grško τορευτική, lat. ''Caelatura'').
[[ca:Fris]]

[[cs:Vlys]]
Friz je poimenovan po prevladujočem [[ornament]]u. Razlikujejo se s cvetličnimi in abstraktnimi ornamenti ter kot figuralni frizi. V srednjem veku so se pojavile nove oblike friza večinoma z abstraktnimi in prostorskimi ornamenti kot so diamantni friz, kockast ali v obliki šahovnice. Najdemo jih v [[Romanika|romanskih]] lokih in islamski arhitekturi. V [[gotika|gotiki]] so se pojavili motivi iz listov in lilij. V času [[renesansa|renesanse]] so oživili stare frize in jih delno spremenili. To velja tudi za naslednja obdobja [[barok]]a in [[klasicizem|klasicizma]]. Najdemo jih na fasadah stavb poznega devetnajstega stoletja kot tudi v [[Secesija|secesijskem]] slogu 20. stoletja, le v sodobni arhitekturi so izgubili svoj pomen.
[[da:Frise]]

[[de:Fries]]
Frizi so pomembni in pogosti v umetnostno-zgodovinski literaturi v obliki ilustracij.
[[el:Ζωφόρος]]

[[en:Frieze]]
== Friz v starogrški arhitekturi ==
[[eo:Friso]]
[[File:Fig 000 Gebälkfries vom Tempel - Einleitung.jpg|thumb|Rimski friz v Jupitrovem templju, Split, okoli leta 300]]
[[es:Friso]]
V zvezi z grško arhitekturo antičnega sveta in njegove stebrne sloge je mišljen friz zlasti v [[arhitrav]]u in pod [[venec (arhitektura)|gejzonom]], vključen v [[ogredje (arhitektura)|entablaturi]]. Friz v dorskem slogu je sestavljen iz izmeničnega zaporedja [[metopa|metop]] in [[triglif]]ov in se zato imenuje tudi triglif. V nasprotju s tem je friz jonskega sloga sestavljen gladko, opremljen z reliefnim pasom kvadratne oblike, lahko ga tudi ni. V podobni obliki je tudi friz v rimski arhitekturi.
[[eu:Friso]]

[[fi:Friisi (arkkitehtuuri)]]
Relief kot friz ni omejen le na arhitekturno kiparstvo nad vrati. Lahko je na arhitravu ali v [[cela|celi]], lahko zajema tudi celo področje zidu, kot je na primer oltar iz [[Pergamon]]a.
[[fr:Frise (architecture)]]

[[gl:Friso]]
== Kasnejše oblike friza ==
[[he:אפריז]]
V srednjem veku so se pojavile nove oblike frizov s pretežno abstraktnimi in prostorskimi okraski. To so bili na primer diamantni friz, kockasti ali šahovski friz. V [[romanika|romaniki]] je še posebej pogost ločni friz, navzkrižno obokan friz, ki se uporablja tudi v islamski arhitekturi. Gotika je prinesla oblike z motivi listja, šilastoločni, friz z lilijami ob konzoli šiljastega loka.
[[hr:Friz]]

[[hu:Fríz (építészet)]]
V času [[renesansa|renesanse]] so bili spet sprejeti stari frizi z variantami. To velja tudi za poznejša obdobja [[barok]]a in [[klasicizem|klasicizma]]. V [[historicizem|historicizmu]] 19. stoletja so bili uporabljeni frizi vseh prejšnjih obdobij. Najdemo frize 20. stoletja v secesijskem slogu, le v sodobni arhitekturi so postali manj pomembni.
[[it:Fregio]]

[[ja:フリーズ (建築)]]
==Oblike friza glede na prevladujoč ornament ==
[[ka:ფრიზი]]
Pomembne in pogoste oblike frizov so predstavljene v umetnostnozgodovinski literaturi v obliki slikovnih plošč. <ref name="Dürre">nach Stefan Dürre: ''Seemanns Lexikon der Skulptur'', Leipzig, Seemann, 2007, Lemma ''Fries''</ref> Bedeutende und häufige Friesformen werden in kunsthistorischer Fachliteratur in Form von Bildtafeln präsentiert,<ref name="Koepf">nach Hans Koepf, Günther Binding: ''Bildwörterbuch der Architektur'', 4. Auflage, Stuttgart, Kröner, 2005, Lemma ''Fries''</ref><ref name="Kadatz">nach Hans-Joachim Kadatz: ''Wörterbuch der Architektur'', Leipzig, 1988, Lemma ''Fries''</ref>
[[la:Zophorus]]
{| class="wikitable sortable"
[[mk:Фриз]]
|- class="hintergrundfarbe5"
[[nl:Fries (bouwkunst)]]
! Oznaka || class="unsortable" | opis || čas ||class="unsortable" | grafika ||class="unsortable" | fotografija
[[no:Frise]]
|-
[[pl:Fryz]]
|'''[[Bukranijski friz]]'''
[[pt:Friso]]
| (grško ''bus'' – vol in ''kranion'' – lobanja)<br>Ime za reliefno izvedeno ali naslikano volovsko lobanjo, ki predstavlja glavo žrtvene živali.
[[ro:Friză]]
|antika
[[ru:Фриз (архитектура)]]
|
[[sh:Friz]]
|[[Slika:Samothraki Arsinoe rotunda 2.jpg|150px]]
[[simple:Frieze]]
|-
[[sr:Фриз]]
|'''[[Akantov friz]]'''
[[sv:Fris (arkitektur)]]
|Sestavljen iz vrste [[akant]]ovega okrasja.
[[uk:Фриз]]
|antika
|
|
|-
|'''[[Astragal]]''', tudi '''biserna vrvica'''
|Sestavljen iz vrstic ploščatih in ovalnih kroglic perl.
|antika
|
|
|-
|'''[[Antemij]]'''
|Friz je sestavljen iz [[palmeta|palmet]] in [[lotos]]ovih cvetov
|antika
|[[Slika:Anthemion.png]]
|
|-
|'''[[Meander (umetnost)|Meander]]'''
|(grško μαίανδρος-''maíandros'', latinizirano: ''meandros'') je dekorativni rob v umetnosti in arhitekturi, narejen iz istega motiva v obliki meandra, ki se ponavlja v neprekinjeni liniji. Uporablja se od neolitika dalje
|antika
|[[Slika:Mäander.png]]
|[[Slika:Rhodes meander hg.jpg|150px]]
|-
|'''Valovit friz'''
|Ta friz je zaokrožena varianta meandra, kjer ornament spominja na valovanje.
|antika
|[[Slika:Laufender Hund.png]]
|[[Slika:CanCorrente.jpg|150px]]
|-
|'''[[Sima (arhitektura)|Jonska sima]]''' tudi '''[[Jajčevnik ]]'''
|ena od oblik sime
|antika
|
|[[Slika:KymaIonico Dentelli.jpg|150px]]
|-
|'''[[Palmetin friz]]'''
|Friz v obliki palmet in volut.
|Antike
|
|[[Slika:Palmetin friz.jpg|150px]]
|-
|'''Kleščasti friz'''
|
|ne zgolj v antiki
|
|
|-
|'''[[Pleteničasti friz]]'''
|Okras zamotanih trakov so poznali že v 3. stoletju pred našim štetjem v sumerski umetnosti, in na več grških posodah
|ne zgolj v antiki, keltski,<br> romanski
|[[Slika:Celtic-knot-basic-linear.svg|100px]][[Slika:Celtic-knot-basic-rectangular.svg|100px]]
|
|-
|'''Rombasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Rautenfries.png]]
|
|-
|'''Križno ločni friz'''
|Narejen iz prekrižanih diamantov.
|romanski
|
|
|-
|'''Diamantni friz
|
|romanski
|[[Slika:Diamantfries.png]]
|
|-
|'''Kockasti friz''' tudi '''šakovničasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Würfelfries.png]]
|
[[Slika:Zamora Santo Tomé Frieze 843.jpg|150px]]
|-
|'''Svitkasti friz''' tudi '''valjasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Rollenfries.png]]
|[[File:07 Opatija Maria Laach (11).jpg|150px|]]
|-
|'''Luskasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Schuppenfries.png]]
|
|-
|'''Cikcakasti friz''', tudi '''nazobčani friz'''
|
|normansko-romanski
|[[Slika:Zickzackfries.png]]
|
|-
|'''Friz s cinami'''
|
|
|[[Slika:Zinnenfries.png]]
|
|-
|'''Friz s krogi'''
|
|romanski
|[[Slika:Scheibenfries.png]]
|
|-
|'''Friz s krogi'''
|
|romanski
|[[Slika:Kugelfries.png]]
|
|-
|'''Ploščni friz''' tudi '''Felderfries'''
|Običajno je sestavni element romanske apside, ali teče pod pritlikavo galerijo.
|pretežno v Angliji, romanski
|[[Slika:Plattenfries.png]]
|[[Slika:Gross stmartin zwerggalerie suedkonche.jpg|150px]]
|-
|'''Oblačni ornament'''
|
|
|
|
|-
|'''Nemški trak''' tudi '''nazobčani friz''', '''žagasti friz'''
|Sestavljen iz opeke v seriji diagonalno stoječih kamnov. Izraz "nemški trak" je nastal med raziskovanjem nemške opečne gotike, ki je prevzela vrsto opečnih okraskov, ki so bili sprva enostavni za izdelavo le iz standardne opeke. Stoletja prej so ga poznali v karolinških časih v Franciji. Ornament je prvotno predromanski.
|predromanski, romanski
|[[Slika:Deutsches Band Fries.png]]
|[[Slika:Bad Zwischenahn St. Johannes Turmdetail.jpg|150px]]
|-
|'''Polkrožnoločni friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Bogenfries.png]]
|[[Slika:Bogenfries2.jpg|150px]]
|-
|'''Križnoločni friz'''
|Pripisan predvsem islamski arhitekturi.
|islamsko-normanski
|[[Slika:Kreuzbogenfries.png]]
|[[Slika:Kreuzbogenfries.jpg|150px]]
|-
|'''Pasji zob'''
|Niz štirih koničastim zvezdic stoji na konici in leži na piramidasti obliki, izvira iz angleške zgodnje gotike.<ref name="Binding-Glossar">Günther Binding: ''Architektonische Formenlehre'', 4. Auflage, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 1998, im Glossar</ref>
|angleška gotika
|
|
|-
|'''Šilastoločni friz'''
|
|gotski
|[[Slika:Spitzbogenfries.png]]
|
|-
|'''Friz z lilijami'''
|Koničast lok z ločnimi nosilci kot konzole v obliki lilij.
|gotski
|[[Slika:Lilienfries.png]]
|
|-
|'''Listni friz'''
|
|gotski
|[[Slika:Blattwerkfries.png]]
|
|}

== Friz v likovni umetnosti ==
V likovni umetnosti s konca 19. stoletja, ki se je odcepila od naturalistične tradicije, je imelo prikazovanje slikovnih ciklov in dekorativnih frizov pomembno vlogo, pogosto le v teoriji, do neke mere pa tudi v praktičnih izvedbah. Znani primeri so iz okoli leta 1901: ''Beethovnov friz'' [[Gustav Klimt| Gustava Klimta]] ali ''Friz življenja'' [[Edvard Munch| Edvarda Muncha]].<ref>Peter Krieger: ''Edvard Munch. Der Lebensfries für Max Reinhardts Kammerspiele.'' Mann, Berlin 1978, ISBN 3-7861-1228-2, S. 30.</ref>

== Sklici ==
{{sklici}}
*Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5

== Glej tudi ==
* [[frizijska grupa]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Friezes|friz}}
* [http://www.rdklabor.de/wiki/Fries Friz] v Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte

[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
{{normativna kontrola}}

Trenutna redakcija s časom 10:55, 30. junij 2018

Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej).
Kamnito ogredje Hefajstovega templja od vrha navzdol:
gejzon
friz s triglifi
arhitrav

Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom. Friz je mogoče najti na številnih grških in rimskih stavbah, zelo znan je partenonski friz.

V notranjosti je, na primer, friz v sobi del stene, ki jo členi ali zaključuje in je iz plastično oblikovanih ali slikanih elementov. Friz pomaga strukturirati tudi fasado zgradb. Na pasovih se vzorec običajno ponavlja.

V širšem smislu je friz dolga poslikana linija, plastičen (reliefen) ali celo kot kaligrafska dekoracija, vendar mora biti na mestu, ki se nahaja nad nivojem oči. Nekateri so sestavljeni iz več ozkih pasov. Dekorativni friz lahko ponazarja scene v sekvencah diskretnih panelov. Material iz katerega so narejeni frizi je lahko štuk, rezljan les ali drug dekorativen material.

Lahko je raven ali — v jonskem ali korintskem redu, dekoriran z bas-reliefi. Kot okrasne letve so frize uporabljali v antičnih časih ne samo v arhitekturi in kiparstvu ampak tudi na sarkofagih ali pri obdelavi kovin (toreutic (grško τορευτική, lat. Caelatura).

Friz je poimenovan po prevladujočem ornamentu. Razlikujejo se s cvetličnimi in abstraktnimi ornamenti ter kot figuralni frizi. V srednjem veku so se pojavile nove oblike friza večinoma z abstraktnimi in prostorskimi ornamenti kot so diamantni friz, kockast ali v obliki šahovnice. Najdemo jih v romanskih lokih in islamski arhitekturi. V gotiki so se pojavili motivi iz listov in lilij. V času renesanse so oživili stare frize in jih delno spremenili. To velja tudi za naslednja obdobja baroka in klasicizma. Najdemo jih na fasadah stavb poznega devetnajstega stoletja kot tudi v secesijskem slogu 20. stoletja, le v sodobni arhitekturi so izgubili svoj pomen.

Frizi so pomembni in pogosti v umetnostno-zgodovinski literaturi v obliki ilustracij.

Friz v starogrški arhitekturi

[uredi | uredi kodo]
Rimski friz v Jupitrovem templju, Split, okoli leta 300

V zvezi z grško arhitekturo antičnega sveta in njegove stebrne sloge je mišljen friz zlasti v arhitravu in pod gejzonom, vključen v entablaturi. Friz v dorskem slogu je sestavljen iz izmeničnega zaporedja metop in triglifov in se zato imenuje tudi triglif. V nasprotju s tem je friz jonskega sloga sestavljen gladko, opremljen z reliefnim pasom kvadratne oblike, lahko ga tudi ni. V podobni obliki je tudi friz v rimski arhitekturi.

Relief kot friz ni omejen le na arhitekturno kiparstvo nad vrati. Lahko je na arhitravu ali v celi, lahko zajema tudi celo področje zidu, kot je na primer oltar iz Pergamona.

Kasnejše oblike friza

[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku so se pojavile nove oblike frizov s pretežno abstraktnimi in prostorskimi okraski. To so bili na primer diamantni friz, kockasti ali šahovski friz. V romaniki je še posebej pogost ločni friz, navzkrižno obokan friz, ki se uporablja tudi v islamski arhitekturi. Gotika je prinesla oblike z motivi listja, šilastoločni, friz z lilijami ob konzoli šiljastega loka.

V času renesanse so bili spet sprejeti stari frizi z variantami. To velja tudi za poznejša obdobja baroka in klasicizma. V historicizmu 19. stoletja so bili uporabljeni frizi vseh prejšnjih obdobij. Najdemo frize 20. stoletja v secesijskem slogu, le v sodobni arhitekturi so postali manj pomembni.

Oblike friza glede na prevladujoč ornament

[uredi | uredi kodo]

Pomembne in pogoste oblike frizov so predstavljene v umetnostnozgodovinski literaturi v obliki slikovnih plošč. [1] Bedeutende und häufige Friesformen werden in kunsthistorischer Fachliteratur in Form von Bildtafeln präsentiert,[2][3]

Oznaka opis čas grafika fotografija
Bukranijski friz (grško bus – vol in kranion – lobanja)
Ime za reliefno izvedeno ali naslikano volovsko lobanjo, ki predstavlja glavo žrtvene živali. 		antika
Akantov friz Sestavljen iz vrste akantovega okrasja. antika
Astragal, tudi biserna vrvica Sestavljen iz vrstic ploščatih in ovalnih kroglic perl. antika
Antemij Friz je sestavljen iz palmet in lotosovih cvetov antika
Meander (grško μαίανδρος-maíandros, latinizirano: meandros) je dekorativni rob v umetnosti in arhitekturi, narejen iz istega motiva v obliki meandra, ki se ponavlja v neprekinjeni liniji. Uporablja se od neolitika dalje antika
Valovit friz Ta friz je zaokrožena varianta meandra, kjer ornament spominja na valovanje. antika
Jonska sima tudi Jajčevnik ena od oblik sime antika
Palmetin friz Friz v obliki palmet in volut. Antike
Kleščasti friz ne zgolj v antiki
Pleteničasti friz Okras zamotanih trakov so poznali že v 3. stoletju pred našim štetjem v sumerski umetnosti, in na več grških posodah ne zgolj v antiki, keltski,
romanski
Rombasti friz romanski
Križno ločni friz Narejen iz prekrižanih diamantov. romanski
Diamantni friz romanski
Kockasti friz tudi šakovničasti friz romanski

Svitkasti friz tudi valjasti friz romanski
Luskasti friz romanski
Cikcakasti friz, tudi nazobčani friz normansko-romanski
Friz s cinami
Friz s krogi romanski
Friz s krogi romanski
Ploščni friz tudi Felderfries Običajno je sestavni element romanske apside, ali teče pod pritlikavo galerijo. pretežno v Angliji, romanski
Oblačni ornament
Nemški trak tudi nazobčani friz, žagasti friz Sestavljen iz opeke v seriji diagonalno stoječih kamnov. Izraz "nemški trak" je nastal med raziskovanjem nemške opečne gotike, ki je prevzela vrsto opečnih okraskov, ki so bili sprva enostavni za izdelavo le iz standardne opeke. Stoletja prej so ga poznali v karolinških časih v Franciji. Ornament je prvotno predromanski. predromanski, romanski
Polkrožnoločni friz romanski
Križnoločni friz Pripisan predvsem islamski arhitekturi. islamsko-normanski
Pasji zob Niz štirih koničastim zvezdic stoji na konici in leži na piramidasti obliki, izvira iz angleške zgodnje gotike.[4] angleška gotika
Šilastoločni friz gotski
Friz z lilijami Koničast lok z ločnimi nosilci kot konzole v obliki lilij. gotski
Listni friz gotski

Friz v likovni umetnosti

[uredi | uredi kodo]

V likovni umetnosti s konca 19. stoletja, ki se je odcepila od naturalistične tradicije, je imelo prikazovanje slikovnih ciklov in dekorativnih frizov pomembno vlogo, pogosto le v teoriji, do neke mere pa tudi v praktičnih izvedbah. Znani primeri so iz okoli leta 1901: Beethovnov friz Gustava Klimta ali Friz življenja Edvarda Muncha.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ nach Stefan Dürre: Seemanns Lexikon der Skulptur, Leipzig, Seemann, 2007, Lemma Fries
  2. ↑ nach Hans Koepf, Günther Binding: Bildwörterbuch der Architektur, 4. Auflage, Stuttgart, Kröner, 2005, Lemma Fries
  3. ↑ nach Hans-Joachim Kadatz: Wörterbuch der Architektur, Leipzig, 1988, Lemma Fries
  4. ↑ Günther Binding: Architektonische Formenlehre, 4. Auflage, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 1998, im Glossar
  5. ↑ Peter Krieger: Edvard Munch. Der Lebensfries für Max Reinhardts Kammerspiele. Mann, Berlin 1978, ISBN 3-7861-1228-2, S. 30.
  • Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: friz.
  • Friz v Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Friz&oldid=5017187«