Ogled vira Zapornik

{{drugipomeni}}
'''Zapornik''' (tudi '''''okluziv''''', '''''eksploziv<ref name="ESJ">Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref>''''') je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.<ref name="ESJ" /><ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 203.</ref><ref name="Slovnica">Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.</ref><ref>Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2021.</ref>
[[Slika:Linguolabial stop.png|sličica|jezično-ustnični zapornik]]
Zapora se lahko ustvari s konico ali robom jezika ({{IPAblink|t}}, {{IPAblink|d}}<small>: jezik ob notranjo stran zgornjih zob in ob spodnji del dlesni</small>), telesom jezika ({{IPAblink|k}}, {{IPAblink|ɡ}}<small>: zadnji del jezika ob mehko nebo</small>), ustnicami ({{IPAblink|p}}, {{IPAblink|b}}) ali [[Glasilke|glasilkami]] ({{IPAblink|ʔ}}). Zaporniki se razlikujejo od [[Nosnik|nosnikov]], pri katerih je glasovna cev zaprta, vendar se pretok zraka nadaljuje skozi nos, kot npr. pri {{IPAslink|m}} in {{IPAslink|n}}; ter od [[Pripornik|pripornikov]], pri katerih delna zapora ovira pretok zraka v glasovni cevi, vendar ga ne ustavi popolnoma.

V slovenščini so zaporniki  [[Nezvočnik|nezvočniki]] ''p''/''b'', ''t''/''d'' in ''k''/''g''.<ref name=ESJ/>

== Izgovorjava ==
Zapornik se običajno obravnava v treh stopnjah:

# približevanje, med katerim se mesta izgovorjave (''artikulatorji'') približajo
# zapora, med katero so artikulatorji pri miru in zapirajo zračni tok
# sprostitev, ko se artikuliatorji ločijo in sprostijo stisnjen zrak

Nujna je le stopnja zapore. Zapornik lahko nima ''približevanja'', če je pred njim soglasnik, ki vključuje zaporo na istem mestu izgovorjave, kot {{IPA|[d]}} v ''end'' ali ''old''. V mnogih jezikih, kot sta [[malajščina]] in [[vietnamščina]], končni zaporniki v besedi nimajo nenadne sprostitve, tudi če jim sledi samoglasnik, ali pa imajo nosno sprostitev (odporo).

Nekoliko podobno velja za nosne zapornike. Pri približevanju artikulatorjev in med zaporo se pretok zraka nadaljuje skozi nos; ni nenadne sprostitve, končni nosniki pa se v večini jezikov običajno ne sproščajo.

Pri [[Zlitnik|zlitnikih]] sta približevanje artikulatorjev in zapora podobna zaporniku, sproščanje pa [[Pripornik|priporniku]]. To pomeni, da so [[Zlitnik|zlitniki]] zaporniško-priporniške oblike.

== Najpogostejši zaporniki ==
Vsi govorjeni naravni jeziki na svetu imajo zapornike<ref>König, W. (ed) ''dtv Atlas zur deutschen Sprache'' dtv 1994</ref> in večina ima vsaj nezveneče zapornike {{IPA|[p]}}, {{IPA|[t]}} in {{IPA|[k]}}. Vendar obstajajo tudi izjeme: V pogovorni [[Samoanščina|samoanščini]] ni koronalnega {{IPA|[t]}}, v več [[Severna Amerika|severnoameriških]] jezikih, kot so severni [[Irokezi|irokeški]] in južni [[Irokezi|irokeški]] jeziki (npr. [[Čeroki|čerokijski jezik]]), ter v [[Arabščina|arabščini]] pa ni ustničnega {{IPA|[p]}}. Pravzaprav so ustniki najmanj ustaljeni med nezvenečimi zaporniki v svetovnih jezikih, saj je brezpogojna glasovna sprememba {{IPA|[p]}} → {{IPA|[f]}} (→ {{IPA|[h]}} → Ø) precej pogosta tudi v nesorodnih jezikih, saj je do nje prišlo na primer v zgodovini [[Klasična japonščina|klasične japonščine]], [[Klasična arabščina|klasične arabščine]] in [[Prakeltščina|prakeltščine]]. Uradna [[samoanščina]] ima samo eno besedo z mehkonebnim {{IPA|[k]}}; pogovorna samoanščina združuje {{IPA|/t/}} in {{IPA|/k/}} v {{IPA|/k/}}. [[Ni'ihau|Ni'ihavska]] [[havajščina]] ima {{IPA|[t]}} za {{IPA|/k/}} v večji meri kot standardna havajščina, vendar nobena ne razlikuje {{IPA|/k/}} od {{IPA|/t/}}. Morda bi bilo natančneje reči, da havajščina in pogovorna samoanščina ne razlikujeta mehkonebnih in koronarnih zapornikov, kot pa da nimata ene ali druge. [[Ontena Gadsup]] ima le en glasilčni zapornik /ʔ/.<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-01728030/document|website=web.archive.org|date=2022-02-19|accessdate=2023-01-21|archive-date=2022-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219205744/https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-01728030/document|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://www.sil.org/system/files/reapdata/14/55/28/145528924996124292827377513229587788840/Gadsup_Ontena.pdf|website=web.archive.org|date=2022-03-08|accessdate=2023-01-21|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308155324/https://www.sil.org/system/files/reapdata/14/55/28/145528924996124292827377513229587788840/Gadsup_Ontena.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> [[Yanyuwa]] razlikuje zapornike na 7 mest izgovorjave /b d̪ d ḏ ɖ ɡ̟ ɡ̠/ (nima nezvenečih zapornikov), kar je največ od vseh jezikov.<ref>{{Navedi splet|title=Yanuyuwa|url=http://phonetics.ucla.edu/appendix/languages/yanuya/yanuwa.html|website=phonetics.ucla.edu|accessdate=2023-01-21}}</ref>

== Razvrščanje ==

=== [[Zvenečnost]] ===
Zveneči zaporniki se izgovarjajo s tresenjem glasilk, nezveneči zaporniki pa brez njega. Zaporniki so običajno nezveneči in mnogi jeziki, kot sta npr. [[kitajščina]] in [[havajščina]], imajo samo nezveneče zapornike. Drugi, kot je tudi večina [[Avstralija|avstralskih]] jezikov, so nedoločljivi: zaporniki lahko nihajo med zvenečimi in nezvenečimi brez razločevanja; nekateri, kot sta jezika [[yanyuwa]] in [[yidiny]], pa imajo samo zveneče zapornike.

=== Pridihnjenost (ang. aspiration) ===
Pri pridihnjenih zapornikih so glasilke ob sprostitvi umaknjene. Pri predsamoglasniškem pridihnjenem zaporniku (zapornik, ki mu sledi samoglasnik ali zvočnik) se čas, ko se začnejo tresti glasilke, podaljša, dokler se glasilke ne zbližajo dovolj, da pride do zvena, in se navadno začne z pridihom. Trajanje med sprostitvijo zapornika in začetkom zvena imenujemo nastop zvenečnosti ali interval pridiha. Visoko pridihnjeni zaporniki imajo dolgo pridihno obdobje, tako da je pred začetkom samoglasnika dolgo obdobje nezvenečega pretoka zraka (glasniški {{IPA|[h]}}). Pri nepridihnjeni nezveneči zapornikih (tenuis) se glasilke zbližajo za zven takoj po sprostitvi in pridiha je malo ali ga sploh ni (zven nastopi skoraj takoj). V angleščini se lahko pojavi kratek odsek dahnjenega zvena, ki zapornik opredeli kot nezveneči, ne pa zveneči zapornik. Pri naglašenih zapornikih so glasilke pred sprostitvijo nastavljene za zven in se pogosto tresejo med celotno zaporo, v angleščini pa zven po sprostitvi ni dihnjen. Zapornik imenujemo "popolnoma zveneč", če je zveneč med celotno zaporo. V angleščini pa začetni naglašeni zaporniki, kot sta {{IPA|/#b/}} ali {{IPA|/#d/}}, v času zapore lahko tudi nimajo naglasa ali pa se naglas začne tik pred sprostitvijo in se nadaljuje po sprostitvi, zaporniki na koncu besed pa so običajo popolnoma nezveneči: V večini angleških narečij so končni /b/, /d/ in /g/ v besedah, kot so ''rib'', ''mad'' in ''dog'', popolnoma nezveneči.<ref>{{navedi knjigo|title=Cruttenden, Alan Gimsons Pronunciation of English}}{{full citation needed|date=August 2018}}</ref> Nezveneči zaporniki na začetku besede, kot je ''p'' v besedi ''pie'', so pridihnjeni, pri čemer se ob sprostitvi čuti izdih zraka, medtem ko so zaporniki za ''s'', kot v ''spy'', nezveneči nepridišniki (''[[:en:Tenuis_consonant|tenuis]]''). Ko govorimo v bližini plamena sveče, bo plamen po izgovorjavi (angleških) besed ''par'', ''tar'' in ''car'' bolj trepetal v primerjavi z besedami ''spar'', ''star'' in ''scar''. V običajni izgovarjavi angleške besede ''papa'' je začetni ''p'' pridihnjen, medtem ko srednji ''p'' ni.

=== Dolžina ===
Pri dolgem/dvojnem soglasniku zapora traja dlje kot pri enostavnih soglasnikih. V jezikih, kjer se zaporniki razlikujejo le po dolžini (npr. [[arabščina]], ilvanščina/Ilwana, [[islandščina]]), lahko dolgi zaporniki trajajo tudi do trikrat dlje kot kratki zaporniki. [[Italijanščina]] je znana po svojih dolgih zapornikih, saj dvojni ''t'' v imenu ''Vittoria'' traja prav toliko časa kot ''ct'' v [[Angleščina|angleškem]] imenu ''Victoria''. Tudi v [[Japonščina|japonščini]] je veliko dolgih soglasnikov, na primer v enostavnem paru 来た ''ki'''t'''a'' 'prišel' in 切った ''ki'''tt'''a'' 'rezati'.

Upoštevati je treba, da je veliko jezikov, v katerih se značilnosti glasu, zračne podpore in dolžine medsebojno poudarjajo; in v takih primerih je morda težko določiti, katera od teh značilnosti prevladuje. V takih primerih se za zračno podporo ali dalšanje/podvajanje včasih uporablja izraz (vsaj v angleščini) ''fortis'', medtem ko se za enojne, šibke ali zveneče zapornike uporablja (vsaj v angleščini) izraz ''lenis''. Vendar se je potrebno zavedati, da sta izraza ''fortis'' in ''lenis'' slabo opredeljena in da se njun pomen razlikuje od vira do vira.

=== Nosniškost ===
Enostavni [[Nosnik|nosniki]] se od zapornikov razlikujejo le po spuščenem [[Mehko nebo|mehkem nebu]], kar omogoča, da zrak med zaporo uhaja skozi [[nos]]. Nosniki zvočno spadajo med [[Zvočnik (jezikoslovje)|zvočnike]], saj imajo nemoten zračni tok in so skoraj vedno [[Zvenečnost|zveneči]], izgovorno pa so [[Nezvočnik|nezvočniki]], saj pride do popolne zapore [[Usta|ustne votline]]. Izraz ''okluziv'' se lahko uporablja kot skupni izraz za [[Nosnik|nosnike]] in zapornike.

Prednosniški zapornik se začne s spuščenim [[Mehko nebo|mehkim nebom]], ki se med zaporo dvigne. Najbližji primeri v [[Angleščina|angleščini]] so soglasniški sklopi, kot je [nd] v besedi ''candy'', vendar imajo mnogi jeziki prednosniške zapornike, ki glasovno delujejo kot posamezni soglasniki. [[Svahili]] je znan po tem, da se besede začenjajo s prednosniškimi zaporniki, kot je ''ndege'' 'ptica'; v mnogih jezikih južnega [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kot je [[Fidži|fidžijski]], pa se te besede pišejo celo z eno samo črko: ''b'' [mb], ''d'' [nd].

Zanosniški zapornik se začne z dvignjenim [[Mehko nebo|mehkim nebom]], ki se med zaporo spusti. To povzroči slišno nosniško sprostitev, kot npr. v angleški besedi ''sudden''. To bi lahko primerjali tudi s sklopom /dn/, ki ga najdemo v [[Ruščina|ruščini]] in drugih [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]], kar je razvidno iz imena reke [[Dneper]].

Upoštevajte, da se izraza prednosniškost (ang. ''prenasalization'') in zanosniškost (ang. ''postnasalization'') običajno uporabljata le v jezikih, v katerih so ti glasovi glasniški: torej niso ovrednoteni kot zaporedje zapornik + [[nosnik]].

=== Načini zračnega toka ===
Zaporniki se lahko izvedejo na več kot en način zračnega toka. Običajni način je pljučni izdih, tj. zrak se izstiska iz [[Pljuča|pljuč]]. Vsi jeziki imajo pljučne zapornike. Nekateri jeziki imajo tudi zapornike, ki se izgovarjajo na druge načine: izdišne zapornike (glasilčni izdih), vdišne zapornike (glasilčni vdih) ali [[Klik|klike]] (jezični vdih).

=== Napenjanje ===
Zapornik ''fortis'' se tvori z večjo mišično napetostjo kot zapornik ''lenis''. Vendar je to težko izmeriti, zato je dejanski način domnevnih ''fortis'' ali ''lenis'' soglasnikov še vedno del razprave.

V [[Korejščina|korejskem jeziku]] obstaja vrsta zapornikov, včasih zapisanih s simbolom [[Mednarodna fonetična abeceda|MFA]] za izdišne glasove, ki se tvorijo s "togo zvenečnostjo", kar pomeni, da je krčenje [[Glasilke|glasilk]] večje kot pri običajni tvorbi nezvenečih zapornikov. Posredni dokaz za togo zvenečnost so naslednji samoglasniki, ki so višji kot tisti, ki sledijo drugim zapornikom. Višjo [[Frekvenca|frekvenco]] razlagamo kot posledico napetosti glasilk. Drugi takšni tipi glasov so še dihajoči glas oz. mrmranje, šibki glas in pokajoči glas.

== Prečrkovanje ==
Sledeči zaporniki so v [[Mednarodna fonetična abeceda|MFA]] dobili posebna znamenja.
{| class="wikitable"
!{{angbr IPA|p}}
|nezveneči dvoustnični zapornik
!{{angbr IPA|b}}
|zveneči dvoustničnni zapornik
|-
!{{angbr IPA|t}}
|nezveneči dlesnični zapornik
!{{angbr IPA|d}}
|zveneči dlesnični zapornik
|-
!{{angbr IPA|ʈ}}
|nezveneči retrofleksni (krčenje jezika) zapornik
!{{angbr IPA|ɖ}}
|zveneči retrofleksni zapornik
|-
!{{angbr IPA|c}}
|nezveneči trdonebni zapornik
!{{angbr IPA|ɟ}}
|zveneči trdonebni zapornik
|-
!{{angbr IPA|k}}
|nezveneči mehkonebni zapornik
!{{angbr IPA|ɡ}}
|zveneči mehkonebni zapornik
|-
!{{angbr IPA|q}}
|nezveneči [[Jeziček (ustno nebo)|jezičkov/uvularni]] zapornik
!{{angbr IPA|ɢ}}
|zveneči [[Jeziček (ustno nebo)|jezičkov/uvularni]] zapornik
|-
!{{angbr IPA|ʡ}}
|epiglotalni zapornik
| colspan="2" rowspan="2" |
|-
!{{angbr IPA|ʔ}}
|glasilčni zapornik
|}

=== Slovenščina ===
{| class="wikitable"
!{{IPA|[p t k]}}
|nezveneči,

zračno podprti na začetku besede, tenuis v sklopih za s, na koncu besede pogosto brez slišne sprostitve zraka
|-
!{{IPA|[b d ɡ]}}
|zračno nepodprti,

delno zveneči na začetku besede, popolnoma zveneči med samoglasniki, popolnoma nezveneči na koncu besede
|-
!{{IPA|[ʔ]}}
|glasilčni zapornik, v večini narečij ni glasnik
|}

=== Različice ===
Številne podrazvrstitve zapornikov se zapisujejo tako, da se zgornjim simbolom [[Mednarodna fonetična abeceda|MFA]] doda [[Diakritično znamenje|ločilno]] ali drugo znamenje.
{| class="wikitable"
|+zvenečnost
!{{angbr IPA|t}}
|nezveneč
!{{angbr IPA|d}}
|zveneč
|-
!{{angbr IPA|t˭}}
|''tenuis''
!{{angbr IPA|tʰ}}
|zračno podprt
|-
| colspan="2" |
!{{angbr IPA|dʱ}}
|dahnjeno-zveneč
|}
{| class="wikitable"
|+načini zračnega toka
!{{angbr IPA|t}}
|
!{{angbr IPA|d}}
|plučni izdih
|-
!{{angbr IPA|tʼ}}
|izdišni glas
!{{angbr IPA|ɗ}}
|vdišni glas
|-
!{{angbr IPA|!}}
|klik
| colspan="2" |
|}
{| class="wikitable"
|+nosniškost
!{{angbr IPA|ⁿd}}
|prednosniški
!{{angbr IPA|dⁿ}}
|nosniška sprostitev
|}
{| class="wikitable"
!{{angbr IPA|d̥}}
|lenis:
{{angbr IPA|d}} z [[Diakritično znamenje|znamenjem]] za nezvenečnost
!{{angbr IPA|t͈}}
|napet
!{{angbr IPA|tt dd}}{{angbr IPA|tː dː}}
|dolg/podvojen
|}

== Izrazi v angleščini ==
Izrazi '''''stop''''', '''''occlusive''''', in '''''plosive''''' se pogosto uporabljajo izmenično. [[Jezikoslovec|Jezikoslovci]], ki jih razlikujejo, se morda ne strinjajo glede razlikovanja. Izraza se nanašata na različne lastnosti soglasnika. "''Stop''" se nanaša na onemogočen pretok zraka. "''Occlusive''" se nanaša na izgovorjavo, ki zapira glasovno cev. "''Plosive''" se nanaša na (nenadno) sprostitev soglasnika. Nekateri nasprotujejo uporabi izraza "''plosive''" za neslišno sproščene zapornike, ki jih lahko namesto tega imenujemo "''applosives''". ''[[Mednarodno glasoslovno združenje]]'' in ''[[Mednarodno združenje za klinično glasoslovje in jezikoslovje]]'' uporabljata izraz "''plosive''".

Kot splošni izraz se lahko uporabljata bodisi "''occlusive''" bodisi "''stop''", ki skupaj z nosniki zajemata tudi ostalo. To pomeni, da je "''occlusive''" lahko opredeljen kot ustni zapornik (''plosives'' in ''affricates'') ter nosni zapornik ([[Nosnik|nosniki]], kot so {{IPAblink|m}}, {{IPAblink|n}}), "''stop''" pa kot ustni ''stop'' (''zaporniki'') ter nosni ''stop'' ([[Nosnik|nosniki]]). [[Ladefoged]] in [[Maddieson]] (1996) raje uporabljata izraz "''stop''" za ustne nezlite zapornike. Po njunem mnenju<blockquote>»nekateri jezikoslovci to, kar imenujemo preprosto [[Nosnik|nosniki]], imenujejo nosni ''stopi''. [[Angleži]] se temu izrazu izogibajo in raje pridržujemo izraz '''stop''<nowiki/>' za glasove, pri katerih je pretok zraka popolnoma prekinjen.«<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sounds of the World's Languages|last=Ladefoged|first=Peter|publisher=Oxford: Blackwell|year=1996|isbn=978-0-631-19815-4|page=102|last2=Maddieson|first2=Ian}}</ref></blockquote>Poleg tega izraz "''plosive''" omejujejo na pljučne soglasnike; "''stopi''" v njihovi rabi vključujejo izdišne (''ejektivne'') in vdišne (''implozivne'') soglasnike.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sounds of the World's Languages|last=Ladefoged|first=Peter|publisher=Oxford: Blackwell|year=1996|isbn=978-0-631-19815-4|page=77-78|first2=Ian|last2=Maddieson}}</ref>

Če se izraz, kot je "plosive", uporablja za ustne nezlite [[Nezvočnik|nezvočnike]] in [[Nosnik|nosnike]], se ne imenujejo nosni ''stopi'', potem lahko ''stop'' pomeni glasilčni (''glottal'') ''stop''; "plosive" lahko pomeni celo neglasilčni stop. V drugih primerih pa je lahko beseda "''plosive''" omejena na glasilčni stop. Na splošno plosives nimajo nenadne sprostitve zraka. V [[Angleščina|angleščini]] na primer obstajajo ''plosives'' brez slišne sprostitve, kot je {{IPA|/p/}} v ''apt''. Vendar pa imajo angleški ''plosives'' nenadno sprostitev v drugih okoljih.

V [[Stara grščina|stari grščini]] je bil izraz za zapornike ''ἄφωνον'' (''áphōnon''),<ref>{{Navedi splet|title=Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon, ἄφων-ος|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=a)/fwnos|website=www.perseus.tufts.edu|accessdate=2023-01-21}}</ref> kar pomeni "neizgovorljiv", "brezglasen" ali "nemi", saj zapornikov ni bilo mogoče izgovoriti brez samoglasnika. Ta izraz se je v [[Latinščina|latinščini]] povzel kot ''mūta'', od tam pa je bil izposojen v [[Angleščina|angleščino]] kot ''mute''. ''Mute'' se je včasih namesto tega uporabljal za nezveneče soglasnike, bodisi za zapornike bodisi pripornike, kar je pozneje nadomestil izraz ''surd'' iz latinskega ''surdus'' "gluh" ali "tih",<ref>{{Navedi splet|title=Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary, surdus|url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=surdus|website=www.perseus.tufts.edu|accessdate=2023-01-21}}</ref> ki ga še vedno občasno zasledimo v literaturi.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Glasoslovje]]
[[Kategorija:Nezvočniki]]