György Lukács: Razlika med redakcijama

V zgodnejm obdobju - pred izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] - se je navzel predvsem modernističnih idej z izrazitim odporom do politike in zagovorom avtonomne umetnosti, za marksistične ideje in delavsko vprašanje ni kazal posebnega zanimanja. Kritiziral je meščansko družbo, pri čemer so bile njegove kritike izpeljane iz [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejevih]] idej in iz estetike od leta 1890, ne pa iz [[Karl Marx|Marxovih]] nazorov.

 

 

Njegova vrnitev v [[Budimpešta|Budimpešto]] in poznejše zapletanje v [[Madžarska sovjetska republika|madžarsko revolucijo]] leta 1918-1919 sovpadata z ogromno spremembo v njegovi filozofski in politični orientaciji: od prvotnega sprejemanja meščanskih filozofij (kantovstva, heglijanstva, fenomenologije, pozitivizma) do preobrata v [[Marksizem|marksizem]]. Filozofska spreobrnitev je bila tlakovana z njegovo zgodnejšo zavrnitvijo novokantovstva: nikoli ni v celoti sprejel nauka, ki uči o empiričnem svetu. Ni bil zadovoljen s to pozitivno razlago [[Immanuel Kant|Kanta]], ki jo je sprejel [[Max Weber]], in je za nekaj časa našel tolažbo v veri, da je vsaj v umetnosti ultimativna realnost razločna skozi intuicijo "čistega bistva". Po letu 1916 je začel verjeti, da je [[Georg Hegel|Hegel]] ponudil možnost izhoda iz slepe ulice, ustvarjene iz pozitivne znanosti. Rešitev naj bi ležala v ravnanju z moralnimi in estetskimi vrednotami.