Wikipedija

György Lukács: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Hefty99 (pogovor | prispevki)
398 urejanj
m Dodana slovenska izgovarjava, dopolnjena madžarska
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje napredno mobilno urejanje
 
(15 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1:
{{Infopolje oseba}}
'''György Lukács''' (/ˈluːkɑːtʃ/;[džêrč madžarsko:lúkač, ˈlukaːtʃ:dzêrdža *13.lúkača], april1885madžarsko –[ˈɟørɟ †4. junij1971ˈlukaːt͡ʃ]),<ref>rojen jekot bil'''Löwinger György Bernát'''</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[marksizem|marksistični]] [[filozofija|filozof]], [[Estetika|estet]], [[literarni zgodovinar]] in [[kritik]], *&nbsp;[[13.&nbsp;april]] [[1885]], [[Budimpešta]], [[Avstro-Ogrska]], †&nbsp;[[4.&nbsp;junij]] [[1971]], Budimpešta, [[Madžarska]].
 
Bil je eden od ustanoviteljev zahodnega [[Marksizem|marksizma]], interpretativne tradicije, ki odletise izje marksističnerazšla ideološkez&nbsp;marksistično ortodoksnostiideološko vortodoksnostjo leninizma in stalinizma v&nbsp;[[Sovjetska zveza|ZSSRSZ]]. Večje zanimanje je pokazal za filozofsko kot pa politično dimenizijo [[Lenin]]ovih teorij, saj nikoli ni imel socialnih in političnih vezi z&nbsp;njegovim krogom. Razvil je teorijo postvarenja,[[blagovni fetišizem|blagovnega fetišizma]] in prispeval k &nbsp;marksistični teoriji z &nbsp;razvojem [[Karl Marx|Karl Marxove]] teorije razredne zavesti. Bil je tudi filozof [[Leninizem|leninizma]]. Kot literarni teoretik in kritik je Lukács posebej vpliven, zaradi svojega teoretskega razvoja [[Realizem|realizma]] in [[Roman|romana]] kot literarniliterarnega žanržanra.
 
== Življenjepis ==
Leta 1886Rodil se je rodilleta 1886 bogatimpremožnim judovskim staršem v [[Budimpešta|Budimpešti]], ki je bila takrat drugo glavno mesto [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Njegov oče je bil direktor budimpeške banke Kreditanstalt, vodilne banke na [[Madžarska|Madžarskem]]. Pripadal je izredni generaciji madžarskih judovskih intelektualcev, katerih se je kasneje veliko izselilo v zahodne države in pustilo svojo zapuščino v [[Znanost|znanosti]] in [[Humanistika|humanistiki]]. Lukács je bil deležen svetovljanske izobrazbe. V adolescenci je pokazal močan interes za evropsko književnost in talentnadarjenost za literarno kritiko. Njegovi najzgodnejši kritični zapisi segajo v leto 1903 (ko je imel 18 let) in se nanašajo na študij moderne drame, napisane v madžarščini, v letih od 1908 do 1909, objavljene leta 1911.
 
V istem letu je Lukács izdal prvo nemško različico svojih del, ''Die Seele und die Formen'', ki je bila objavljena v madžarščini leta 1910. Od tedaj dalje je opustil svoj materni jezik in pisal le še v nemščini.
 
=== Zgodnja intelektualna izkušnja ===
Kompleksni intelektualni razvoj je popeljal Lukácsa iz zgodnjega zapletanja z [[Estetika|estetiko]] pred letom 1914, k pomembni vlogi v nemških in vzhodno evropskih komunističnih gibanjih po letu 1918.
 
PredV zgodnejm obdobju - pred izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je- delilse zje drugiminavzel centralnimipredvsem evropskimimodernističnih državnimiidej intelektualciz svojeizrazitim generacije izrazit odporodporom do politike in obveze dozagovorom avtonomne umetnosti, neza samomarksistične kotideje estetičniin princip,delavsko ampakvprašanje tudini kotkazal načinposebnega življenjazanimanja. Ta odnosKritiziral je kritiziral buržoaznomeščansko družbo, pri čemer so bile njegove kritike izpeljane iz [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejevih]] idej in iz estetike od leta 1890, ne pa iz [[Karl Marx|Karl Marxovih]] nazorov. Podobno kot [[Thomas Mann]], katerega je občudoval, ta pa mu je do neke mere čustva tudi vračal.
 
PoLeta zgodnjih1906 študijihse vje iz [[Budimpešta|BudimpeštiBudimpešte]], se Lukács preselipreselil v [[Berlin]], kjer je ostal do leta 1910 in nato v [[Heidelberg]], kjer je ostal do leta 1916. Študiral je družboslovno znanostdružboslovje in [[Filozofija|filozofijo]]. Nanj sta tedaj še posebej vplivalavplivali sociologi [[Max Weber]], [[Ernst Bloch]] in [[Georg Simmel]], kateriki muso jega predstavilvpeljali [[Sociologija|sociologijo]]v socilogijo. Prav tako je je nanj vplival filozof [[Emil Lask]], ki je ustvaril logično povezavo med takrat dominantnim neokantianizmom[[novokantvostvo|novokantovstvom]] in [[fenomenologija|fenomenološko logično šolo]], ki jo je ustanovil [[Edmund Husserl]]. Takrat se je Lukács spoznal z literarno kritiko [[Friederich Gundolf|Friedericha Gundolfa]], člana zaupnega kroga okoli pesnika [[Stefan George|Stefana Georga]]. OstaliKljub vplivitemu, izda tistegase časaje sokasneje mučili Lukácsa"spreobrnil" v kasnejših letih, ko je postal pravoverenpravovernega [[Marksizem|marksistmarksista]], se pri njem kažejo vplivi meščanskih filozofij.
 
Njegova vrnitev v [[Budimpešta|Budimpešto]] in poznejše zapletanje v [[Madžarska revolucijasovjetska (1848)republika|madžarsko revolucijo]] leta 1918-1919 se sovpadasovpadata z ogromno spremembo v njegovi filozofski in politični orientaciji: od prvotnega sprejemanja hegeljanstvameščanskih filozofij (kantovstva, heglijanstva, fenomenologije, pozitivizma) do poznejšegapreobrata sprejemanjav [[Marksizem|marksizmamarksizem]]. Filozofsko,Filozofska spreobrnitev je bila tlakovana z njegovo zgodnejšo zavrnitvijo neokantianizma.novokantovstva: Tudi kot zgodnji neokantianist okoli leta 1910,nikoli ni v celoti sprejel nauka, ki uči o empiričnem svetu. Ni bil zadovoljen s to pozitivno razlago [[Immanuel Kant|Kanta]], ki jo je sprejel [[Max Weber]], in je za nekaj časa našel tolažbo v veri, da je vsaj v umetnosti ultimativna realnost razločna skozi intuicijo "čistega bistva". Po letu 1916 je začel verjeti, da je [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]] ponudil možnost izhoda iz slepe ulice, ustvarjene iz pozitivne znanosti. Rešitev naj bi ležala v ravnanju z moralnimi in estetskimi vrednotami.
 
===Obrat k marksizmu-leninizmu===
Po kratki vpletenosti v madžarsko [[Komunizem|komunistično]] vladavino, kot komisar za izobraževanje, se leta 1919 Lukács preseli na [[Dunaj]], kjer postane urednik uradne strankarske strokovne revije Kommunism. Zaplete se v konflikt z dominantno stranko, ki doseže višek leta 1923 v Lukácsovi publikaciji, kjer so bili zbrani najboljši [[Esej|eseji]], znani pod originalnim nemškim naslovom Geschichte und Klassenbewusstsein in prevodom v slovenščino Zgodovina in razredna zavest. To ga umesti kot srednje krivoverskega zastopnika marksističnega [[Leninizem|leninizma]]. Istočasno preneha njegova funkcija uradnega strankarskega govorca. V kasnejših letih je bil vpliven v intelektualnem življenju madžarske komunistične stranke, ampak nikoli več ni bil nosilec uradnih strankarskih položajev. Popolnost v njegovih filozofskih in literarnih člankih je bila nagrajena z dvomi madžarskih komunističnih teoretikov.
 
Po kratki vpletenosti v madžarsko [[Komunizem|komunistično]] vladavino,ko je postal komisar za izobraževanje, se je leta 1919 kot begunec prispel na [[Dunaj]], kjer ga je v bran vzela skupina levičarskih intelektualcev, vključno z bratoma [[Heinrich Mann|Heinrichom]] in [[Thomas Mann|Thomasom Mannom]]. Grozila mu je namreč izročitev nazaj na Madžarsko. Med bivanjem na Dunaju se je spoprijateljil z ostalimi levičarskimi intelektualci, komunisti: [[Viktor Serge|Viktorjem Sergem]], [[Adolf Joffe|Adolfom Joffejem]] in [[Antonio Gramsci|Antoniom Gramscijem]]. Njegovo prvo marksistično-leninistično delo ''Geschichte und Klassenbewusstsein'' (Zgodovina in razredna zavest, 1923) ni naletelo na odobravanje med sovjetsko boljševistično politiko. Na 5. kongresu Kominterne leta 1925 je delo in njegovega pisca obsodil šef Kominterne [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinojev]]. To ga umesti kot srednje krivoverskega zastopnika marksističnega [[Leninizem|leninizma]]. Istočasno preneha njegova funkcija uradnega strankarskega govorca. Po Leniniovi smrti 1924 je objavil kratko biografijo o svojem vzorniku, leto kasneje pa še kritiko [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Buharinove]] izvedbe [[dialektični materializem|dialektičnega materializma]]. Kot veščemu nemške meščanske filozofije, mu Hegel in heglijanstvo nista bila tuja, kar pa ne bi mogli trditi za marsikaterega partijskega ideologa. Ker je v revolucionarni politiki diktaturo prolatariata razumel preveč odprto in demokratično, se je umaknil iz politike in posvetil intelektualnemu delu. V kasnejših letih je bil vpliven v intelektualnem življenju madžarske komunistične stranke, nikoli pa ni bil nosilec uradnih strankarskih položajev. Meščanski pedigree in pozni obrat v marksizem so večinoma vzbujali dvome in predsodke pri ostalih pravovernejših komunističnih teoretikih, ki so sledili uradnim politikam.
Brez zahajanja v podrobnosti lahko rečemo, da se je Lukácsova univerzalna orientacija sovpadala z Leninovim hegeljanskim razumevanjem [[Filozofija|filozofije]], medtem pa ga je Leninov implicitno elitističen pogled komunistične vloge politične stranke silil v višek paradoksnosti. Filozofsko rečeno, se je pojavil po njegovih leninističnih kritikah kot levičarski hegelist, bolj kot materialist. Istočasno si je pripisal vlogo revolucionarja "zavesti". Posledice tega protislovnega zadržanja so zasledovale Lukácsa še leta, do ponesrečenega madžarskega oboroženega upora leta 1956, ko je bil začasno izgnan in prisiljen k umiku iz javnega življenja.
 
Leta 1930 mu je ponovno grozil izgon na Madžarsko, ki je bila por [[Miklós Horthy|Horthyjevo]] diktaturo. Še preden so ga izgnali je bil preventivno vpoklican v Moskvo, kamor se je to leto preselil z družino. Zaposlil se je na tamkajšnjem Inštututu Marx-Engels. Sovjetske zveze ni smel zapustiti do konce druge svetovne vojne, nekako pa se je tudi izognil [[Velika čistka|Veliki čistki]], ki je pogubila kar štiri od petih njegovih madžarskih sorojakov in kolegov. Žrtev Stalinovih čist je bil tudi prve sovjetske madžarske republike Bela Kun.
=== Sprejetje pravovernosti ===
Od leta 1933 do leta 1945 je Lukács, tako kot večina drugih madžarskih [[Komunizem|komunistov]], živel v [[Moskva|Moskvi]], kjer je nekako ušel veliki čistki leta 1936-1938. Tisti madžarski komunisti, ki so se mu postavili po robu v letih 1923-1924 (predvsem [[József Révai]] in [[László Rudas]]), so medtem postali pravoverni stalinisti, medtem ko je Lukács namenil le besedno podporo Stalinovim "teoretičnim" prispevkom. Opustil je svoje idealistične napake, s tem ko je slovesno naznanil svoje delo Zgodovina in razredna zavest leta 1923 kot nenamerno izhodišče marksistično leninistične pravovernosti. Po obuditvi spominov na zgodnje vplive [[Georg Simmel|Georga Simmela]] in [[Max Weber|Maxa Webra]], poimenuje [[George Sorel|Georgesa Sorela]] kot pisatelja pred letom 1914, ki je utrdil njegova nagibanja proti nečemu, kar je v letu 1934 označil kot "romantični proti kapitalizem".
 
Po vojni se je skupaj z družino vrnil na Madžarsko. Kot član [[Komunistična partija Madžarske|Madžarske komunisitične partije]] je prevzel nekaj vidnejših funkcij v prosveti, mdr. je postal član Madžarske akademije znanosti in poskrbel za odstranitev mnogih nekomunističnih intelektualcev iz akademskega življenja in na njihovo degradacijo. Čistke v akademskih krogih so mu končno naklonile zaupanje Partije, ki mu je pooblastila nalogo, da prevetri še Sindikat pisateljev, ki je postal zelo kritičen do komunistične oblasti. Lukács je bil zelo nezadovoljen z dodeljeno nalogo in je sindikat pustil pri miru. V protisovjetski [[madžarska revolucija 1956|revoluciji 1956]] se je priključil reformistom, ko ga je voditelj [[Imre Nagy]] vključil v svoj krog. Po sovjetski invaziji je komaj ušel usmrtitvi, zaradi članstva v Nagyjem krogu reformistov pa ni imel več zaupanja Partije. Za leto dni je bil izgan v Romunijo. Vseeno je iz previdnosti s samokritiko obnovil zaupanje v Partijo. Kritizirati si jo je ponovno upal šele leta 1968.
== Sociologija znanja ==
Posledice tega protislovnega prilagajanja so spremljale Lukácsa skozi vsa leta. Leta 1971 je umrl naravne smrti v Budimpešti.
Ocena Lukácsove pomembnosti, kot predhodnika današnje [[Sociologija|sociologije]] znanja, mora upoštevati, da se je kot teoretik zanimal za veliko drugih stvari, poleg sociologije. Class consciousness (trajni poseg v družbenopolitično teorijo) je naslov njegovih [[Esej|esejev]] iz leta 1923, ki ne opisujejo empirične zavesti proletariata, ampak politično zavest. Od [[Karl Marx|Karla Marxa]] je prevzel idejo o družbenem razvoju skozi razredne spore, višek pa želi doseči z novo družbo brez razslojevanja. Poskusa razvoja v post meščansko realnost ni izpeljal. Predvsem je ostal brezbrižen do družbenega razslojevanja v industrijski družbi, za razliko od položaja razredov v meščanski družbi. Kot [[kritik]] meščanske kulture, se je zlahka navezal na [[Karl Marx|Karl Marxovo]] analizo [[Kapitalizem|kapitalizma]]. S tem je dobil zagotovilo, da bi industrializem lahko priskrbel ekonomske osnove za organizacijo družbenega življenja. Tako bi lahko delovna sila pridobila nazaj dostojanstvo, ki ga je izgubila.
 
==Delo==
=== Družbena teorija ===
''Razredna zavest'' (trajni poseg v družbenopolitično teorijo) je naslov njegovih [[Esej|esejev]] iz leta 1923, ki ne opisujejo empirične zavesti proletariata, ampak politično zavest. Od [[Karl Marx|Marxa]] je prevzel idejo o družbenem razvoju preko konfliktov med družbenimi razredi, ki se morajo nazadnje razrešiti v novi družbi brez socialnega razslojevanja - [[komunizem|komunizmu]]. V tem delu je povezal koncept [[odtujitev]]e (alienacijo) s [[popredmetenje]]m (reifikacijo)
 
=== Kultura ===
Vrstica 35 ⟶ 38:
 
=== Objektivno znanje ===
Nezadovoljstvo s tem pristopom je nato vodilo [[Karl Mannheim|Karla Mannheima]], ki se je z Lukácsom spoznal v [[Budimpešta|Budimpešti]] leta 1918, a se še ni priključil [[Komunizem|komunistom]], da je razvil idejo o inteligenci kot privilegirano vrhnjo plast. Tako kot Lukács, je tudi [[Karl Mannheim]] prebiral [[Max Weber|Maxa Webra]] in [[Georg Simmel|Georga Simmela]] ter podvomil v možnost o objektivni resnici v zgodovini in družbi. Trdil je, da so vse sociološke trditve kompromis iz lokalnega in strankarskega vidika. Za razliko od Lukácsa, [[Karl Mannheim]] ni iskal rešitve v raziskovanju le enega stališča z absolutnim ali objektivnim vpogledom. Lukacsovo delo je bilo glavna spodbuda, za nastanek Mannheimovega dela: Ideology''Ideologija andin Utopiautopija''. Prav tako ga poznamo, kot pomembno povezavo med [[Max Weber|Webrovo]] in [[Georg Simmel|Simmelovo]] sociologijo ter kasneje nastalo Wissenssoziologie.
 
Čeprav se [[Karl Mannheim|Mannheimova]] doktrina "relativizma" kaže v vrsti relativizmov, je Lukács zadržal idejo privilegiranega intelektualnega nazora, čeprav zgodovinsko pogojeno (kot morajo biti vse miselne oblike), ki še potrjuje njeno superiornosti nad nazori nasprotnikov, kar mu je omogočilo razumeti tako dobo v kateri je živel, kot sebe. Tukaj vidimo, da je Heglova dediščina tista, ki je mladega Lukácsa najprej pripeljala do [[Marksizem|marksizma]] in posledično [[Leninizem|leninizma]] kot sodobne oblike [[Marksizem|marksizma]].▼
 
▲Čeprav se [[Karl Mannheim|Mannheimova]] doktrina "relativizma" kaže v vrsti relativizmov, je Lukács zadržal idejo privilegiranega intelektualnega nazora, čeprav zgodovinsko pogojeno (kot morajo biti vse miselne oblike), ki še potrjuje njeno superiornosti nad nazori nasprotnikov, kar mu je omogočilo razumeti tako dobo, v kateri je živel, kot sebe. TukajGlede vidimo,drže do daobjektivnosti je Heglovanajbolj dediščinaopazen tistavpliv Hegla, ki ga je mladeganato Lukácsarazočaranja najprejnad [[prva svetovna vojna|Veliko vojno]], pripeljalaprivedel do obrata v [[Marksizem|marksizmamarksizem]] in posledično [[Leninizem|leninizmaleninizem]] kot sodobnetakrat najbolj vitalne forme oblikepolitičnega [[Marksizem|marksizma]].
Vse to je bilo preveč hegeljansko za sovjetske [[Marksizem|marksiste]] in njihove vzhodno evropske sledilce in bilo je tudi nezdružljivo s tistim, kar Lukács imenoval »buržujski empirizem«. [[Karl Mannheim]] in drugi, čeprav so bili privrženci [[Socializem|socializma]], so zavračali hegelsko - marksistično sprejemanje resnice o zgodovinski neodvisnosti in prevladi pogledov, ki so bili dostopni empirični [[Sociologija|sociologiji]]. [[Karl Marx|Karl Marxov]] oster odgovor je bil zatrjevanje, v teh [[Filozofija|filozofiji]] zavračanja, [[sociologija]] znanja se je odpovedala objektivni resnici o [[Zgodovina|zgodovini]] in [[Družba|družbi]] in je opazovalcu zapustila le delno resnico in odprto pot brezmejnemu in brezupnemu skepticizmu.
 
== Pomembnejša dela ==
Vrstica 69 ⟶ 70:
* Teorija romana (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000) (Cobiss)
 
==Opombe==
{{opombe}}
== Viri in literatura ==
{{refsez}}
* Lukacs Gyorgy; internet. 29.11.2015. Dostopno na naslovu: http://www.encyclopedia.com/topic/Gyorgy_Lukacs.aspx
* Lukacs Gyorgy, IDŠ; internet5. 83.12.20152016. Dostopno na naslovu: http://www.delavske-studije.si/gyorgy-lukacs-13-4-1885-4-6-1971/ {{Webarchive|url=https://deweb.wikipediaarchive.org/wikiweb/Georg_Luk%C3%A1cs20151025160712/http://www.delavske-studije.si/gyorgy-lukacs-13-4-1885-4-6-1971/ |date=2015-10-25 }}
 
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lukacs, Gyorgy}}
[[Kategorija:Madžarski filozofi]]
[[Kategorija:Madžarski sociologi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Marksistični teoretiki]]
[[Kategorija:Madžarski Judje]]
[[Kategorija:Madžarski plemiči]]
[[Kategorija:Madžarski politiki]]
[[Kategorija:Madžarski pisatelji]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/György_Lukács«