György Lukács: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Dodana slovenska izgovarjava, dopolnjena madžarska Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje napredno mobilno urejanje |
|||
(15 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{Infopolje oseba}}
'''György Lukács''' (
Bil je eden od ustanoviteljev zahodnega [[Marksizem|marksizma]], interpretativne tradicije, ki
== Življenjepis ==
V istem letu je Lukács izdal prvo nemško različico svojih del, ''Die Seele und die Formen'', ki je bila objavljena v madžarščini leta 1910. Od tedaj dalje je opustil svoj materni jezik in pisal le še v nemščini.
=== Zgodnja intelektualna izkušnja ===
Kompleksni intelektualni razvoj je popeljal Lukácsa iz zgodnjega zapletanja z [[Estetika|estetiko]] pred letom 1914, k pomembni vlogi v nemških in vzhodno evropskih komunističnih gibanjih po letu 1918.
Njegova vrnitev v [[Budimpešta|Budimpešto]] in poznejše zapletanje v [[Madžarska
===Obrat k marksizmu-leninizmu===
Po kratki vpletenosti v madžarsko [[Komunizem|komunistično]] vladavino,ko je postal komisar za izobraževanje, se je leta 1919 kot begunec prispel na [[Dunaj]], kjer ga je v bran vzela skupina levičarskih intelektualcev, vključno z bratoma [[Heinrich Mann|Heinrichom]] in [[Thomas Mann|Thomasom Mannom]]. Grozila mu je namreč izročitev nazaj na Madžarsko. Med bivanjem na Dunaju se je spoprijateljil z ostalimi levičarskimi intelektualci, komunisti: [[Viktor Serge|Viktorjem Sergem]], [[Adolf Joffe|Adolfom Joffejem]] in [[Antonio Gramsci|Antoniom Gramscijem]]. Njegovo prvo marksistično-leninistično delo ''Geschichte und Klassenbewusstsein'' (Zgodovina in razredna zavest, 1923) ni naletelo na odobravanje med sovjetsko boljševistično politiko. Na 5. kongresu Kominterne leta 1925 je delo in njegovega pisca obsodil šef Kominterne [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinojev]]. To ga umesti kot srednje krivoverskega zastopnika marksističnega [[Leninizem|leninizma]]. Istočasno preneha njegova funkcija uradnega strankarskega govorca. Po Leniniovi smrti 1924 je objavil kratko biografijo o svojem vzorniku, leto kasneje pa še kritiko [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Buharinove]] izvedbe [[dialektični materializem|dialektičnega materializma]]. Kot veščemu nemške meščanske filozofije, mu Hegel in heglijanstvo nista bila tuja, kar pa ne bi mogli trditi za marsikaterega partijskega ideologa. Ker je v revolucionarni politiki diktaturo prolatariata razumel preveč odprto in demokratično, se je umaknil iz politike in posvetil intelektualnemu delu. V kasnejših letih je bil vpliven v intelektualnem življenju madžarske komunistične stranke, nikoli pa ni bil nosilec uradnih strankarskih položajev. Meščanski pedigree in pozni obrat v marksizem so večinoma vzbujali dvome in predsodke pri ostalih pravovernejših komunističnih teoretikih, ki so sledili uradnim politikam.
Leta 1930 mu je ponovno grozil izgon na Madžarsko, ki je bila por [[Miklós Horthy|Horthyjevo]] diktaturo. Še preden so ga izgnali je bil preventivno vpoklican v Moskvo, kamor se je to leto preselil z družino. Zaposlil se je na tamkajšnjem Inštututu Marx-Engels. Sovjetske zveze ni smel zapustiti do konce druge svetovne vojne, nekako pa se je tudi izognil [[Velika čistka|Veliki čistki]], ki je pogubila kar štiri od petih njegovih madžarskih sorojakov in kolegov. Žrtev Stalinovih čist je bil tudi prve sovjetske madžarske republike Bela Kun.
Po vojni se je skupaj z družino vrnil na Madžarsko. Kot član [[Komunistična partija Madžarske|Madžarske komunisitične partije]] je prevzel nekaj vidnejših funkcij v prosveti, mdr. je postal član Madžarske akademije znanosti in poskrbel za odstranitev mnogih nekomunističnih intelektualcev iz akademskega življenja in na njihovo degradacijo. Čistke v akademskih krogih so mu končno naklonile zaupanje Partije, ki mu je pooblastila nalogo, da prevetri še Sindikat pisateljev, ki je postal zelo kritičen do komunistične oblasti. Lukács je bil zelo nezadovoljen z dodeljeno nalogo in je sindikat pustil pri miru. V protisovjetski [[madžarska revolucija 1956|revoluciji 1956]] se je priključil reformistom, ko ga je voditelj [[Imre Nagy]] vključil v svoj krog. Po sovjetski invaziji je komaj ušel usmrtitvi, zaradi članstva v Nagyjem krogu reformistov pa ni imel več zaupanja Partije. Za leto dni je bil izgan v Romunijo. Vseeno je iz previdnosti s samokritiko obnovil zaupanje v Partijo. Kritizirati si jo je ponovno upal šele leta 1968.
Posledice tega protislovnega prilagajanja so spremljale Lukácsa skozi vsa leta. Leta 1971 je umrl naravne smrti v Budimpešti.
==Delo==
=== Družbena teorija ===
''Razredna zavest'' (trajni poseg v družbenopolitično teorijo) je naslov njegovih [[Esej|esejev]] iz leta 1923, ki ne opisujejo empirične zavesti proletariata, ampak politično zavest. Od [[Karl Marx|Marxa]] je prevzel idejo o družbenem razvoju preko konfliktov med družbenimi razredi, ki se morajo nazadnje razrešiti v novi družbi brez socialnega razslojevanja - [[komunizem|komunizmu]]. V tem delu je povezal koncept [[odtujitev]]e (alienacijo) s [[popredmetenje]]m (reifikacijo)
=== Kultura ===
Vrstica 35 ⟶ 38:
=== Objektivno znanje ===
Nezadovoljstvo s tem pristopom je nato vodilo [[Karl Mannheim|Karla Mannheima]], ki se je z Lukácsom spoznal v [[Budimpešta|Budimpešti]] leta 1918, a se še ni priključil [[Komunizem|komunistom]], da je razvil idejo o inteligenci kot privilegirano vrhnjo plast. Tako kot Lukács, je tudi [[Karl Mannheim]] prebiral [[Max Weber|Maxa Webra]] in [[Georg Simmel|Georga Simmela]] ter podvomil v možnost o objektivni resnici v zgodovini in družbi. Trdil je, da so vse sociološke trditve kompromis iz lokalnega in strankarskega vidika. Za razliko od Lukácsa
Čeprav se [[Karl Mannheim|Mannheimova]] doktrina "relativizma" kaže v vrsti relativizmov, je Lukács zadržal idejo privilegiranega intelektualnega nazora, čeprav zgodovinsko pogojeno (kot morajo biti vse miselne oblike), ki še potrjuje njeno superiornosti nad nazori nasprotnikov, kar mu je omogočilo razumeti tako dobo v kateri je živel, kot sebe. Tukaj vidimo, da je Heglova dediščina tista, ki je mladega Lukácsa najprej pripeljala do [[Marksizem|marksizma]] in posledično [[Leninizem|leninizma]] kot sodobne oblike [[Marksizem|marksizma]].▼
▲Čeprav se [[Karl Mannheim|Mannheimova]] doktrina "relativizma" kaže v vrsti relativizmov, je Lukács zadržal idejo privilegiranega intelektualnega nazora, čeprav zgodovinsko pogojeno (kot morajo biti vse miselne oblike), ki še potrjuje njeno superiornosti nad nazori nasprotnikov, kar mu je omogočilo razumeti tako dobo, v kateri je živel, kot sebe.
== Pomembnejša dela ==
Vrstica 69 ⟶ 70:
* Teorija romana (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000) (Cobiss)
==Opombe==
{{opombe}}
== Viri in literatura ==
{{refsez}}
* Lukacs Gyorgy;
* Lukacs Gyorgy, IDŠ;
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lukacs, Gyorgy}}
[[Kategorija:Madžarski filozofi]]
[[Kategorija:Madžarski sociologi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Marksistični teoretiki]]
[[Kategorija:Madžarski Judje]]
[[Kategorija:Madžarski plemiči]]
[[Kategorija:Madžarski politiki]]
[[Kategorija:Madžarski pisatelji]]
|