Friz: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: eu:Friso |
→Oblike friza glede na prevladujoč ornament: dodane slike |
||
| (27 vmesnih redakcij 16 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
[[
[[Slika:Temple hephaistion Agora-Athens.jpg|thumb|Kamnito ogredje Hefajstovega templja od vrha navzdol:<br />[[venec (arhitektura)|gejzon]]<br/>friz s [[triglif]]i<br/>[[arhitrav]]]]
'''Friz''' je v [[arhitektura|arhitekturi]] del [[Stara Grčija|antičnega]] [[tempelj|templja]] med [[arhitrav]]om in [[
V notranjosti je, na primer, friz v sobi del stene, ki jo členi ali zaključuje in je iz plastično oblikovanih ali slikanih elementov. Friz pomaga strukturirati tudi fasado zgradb. Na pasovih se vzorec običajno ponavlja.
V širšem smislu je friz dolga poslikana linija, plastičen (reliefen) ali celo kot [[Kaligrafija|kaligrafska]] dekoracija, vendar mora biti na mestu, ki se nahaja nad nivojem oči. Nekateri so sestavljeni iz več ozkih pasov. Dekorativni friz lahko ponazarja scene v sekvencah diskretnih panelov. Material iz katerega so narejeni frizi je lahko [[Štukatura|štuk]], rezljan [[les]] ali drug dekorativen material.
Lahko je raven ali — v jonskem ali korintskem redu, dekoriran z [[Relief (umetnost)|bas-reliefi]]. Kot okrasne letve so frize uporabljali v [[Antika|antičnih]] časih ne samo v [[arhitektura|arhitekturi]] in [[kiparstvo|kiparstvu]] ampak tudi na [[sarkofag]]ih ali pri obdelavi kovin (''toreutic'' (grško τορευτική, lat. ''Caelatura'').
Friz je poimenovan po prevladujočem [[ornament]]u. Razlikujejo se s cvetličnimi in abstraktnimi ornamenti ter kot figuralni frizi. V srednjem veku so se pojavile nove oblike friza večinoma z abstraktnimi in prostorskimi ornamenti kot so diamantni friz, kockast ali v obliki šahovnice. Najdemo jih v [[Romanika|romanskih]] lokih in islamski arhitekturi. V [[gotika|gotiki]] so se pojavili motivi iz listov in lilij. V času [[renesansa|renesanse]] so oživili stare frize in jih delno spremenili. To velja tudi za naslednja obdobja [[barok]]a in [[klasicizem|klasicizma]]. Najdemo jih na fasadah stavb poznega devetnajstega stoletja kot tudi v [[Secesija|secesijskem]] slogu 20. stoletja, le v sodobni arhitekturi so izgubili svoj pomen.
Frizi so pomembni in pogosti v umetnostno-zgodovinski literaturi v obliki ilustracij.
== Friz v starogrški arhitekturi ==
[[File:Fig 000 Gebälkfries vom Tempel - Einleitung.jpg|thumb|Rimski friz v Jupitrovem templju, Split, okoli leta 300]]
V zvezi z grško arhitekturo antičnega sveta in njegove stebrne sloge je mišljen friz zlasti v [[arhitrav]]u in pod [[venec (arhitektura)|gejzonom]], vključen v [[ogredje (arhitektura)|entablaturi]]. Friz v dorskem slogu je sestavljen iz izmeničnega zaporedja [[metopa|metop]] in [[triglif]]ov in se zato imenuje tudi triglif. V nasprotju s tem je friz jonskega sloga sestavljen gladko, opremljen z reliefnim pasom kvadratne oblike, lahko ga tudi ni. V podobni obliki je tudi friz v rimski arhitekturi.
Relief kot friz ni omejen le na arhitekturno kiparstvo nad vrati. Lahko je na arhitravu ali v [[cela|celi]], lahko zajema tudi celo področje zidu, kot je na primer oltar iz [[Pergamon]]a.
== Kasnejše oblike friza ==
V srednjem veku so se pojavile nove oblike frizov s pretežno abstraktnimi in prostorskimi okraski. To so bili na primer diamantni friz, kockasti ali šahovski friz. V [[romanika|romaniki]] je še posebej pogost ločni friz, navzkrižno obokan friz, ki se uporablja tudi v islamski arhitekturi. Gotika je prinesla oblike z motivi listja, šilastoločni, friz z lilijami ob konzoli šiljastega loka.
V času [[renesansa|renesanse]] so bili spet sprejeti stari frizi z variantami. To velja tudi za poznejša obdobja [[barok]]a in [[klasicizem|klasicizma]]. V [[historicizem|historicizmu]] 19. stoletja so bili uporabljeni frizi vseh prejšnjih obdobij. Najdemo frize 20. stoletja v secesijskem slogu, le v sodobni arhitekturi so postali manj pomembni.
==Oblike friza glede na prevladujoč ornament ==
Pomembne in pogoste oblike frizov so predstavljene v umetnostnozgodovinski literaturi v obliki slikovnih plošč. <ref name="Dürre">nach Stefan Dürre: ''Seemanns Lexikon der Skulptur'', Leipzig, Seemann, 2007, Lemma ''Fries''</ref> Bedeutende und häufige Friesformen werden in kunsthistorischer Fachliteratur in Form von Bildtafeln präsentiert,<ref name="Koepf">nach Hans Koepf, Günther Binding: ''Bildwörterbuch der Architektur'', 4. Auflage, Stuttgart, Kröner, 2005, Lemma ''Fries''</ref><ref name="Kadatz">nach Hans-Joachim Kadatz: ''Wörterbuch der Architektur'', Leipzig, 1988, Lemma ''Fries''</ref>
{| class="wikitable sortable"
|- class="hintergrundfarbe5"
! Oznaka || class="unsortable" | opis || čas ||class="unsortable" | grafika ||class="unsortable" | fotografija
|-
|'''[[Bukranijski friz]]'''
| (grško ''bus'' – vol in ''kranion'' – lobanja)<br>Ime za reliefno izvedeno ali naslikano volovsko lobanjo, ki predstavlja glavo žrtvene živali.
|antika
|
|[[Slika:Samothraki Arsinoe rotunda 2.jpg|150px]]
|-
|'''[[Akantov friz]]'''
|Sestavljen iz vrste [[akant]]ovega okrasja.
|antika
|
|
|-
|'''[[Astragal]]''', tudi '''biserna vrvica'''
|Sestavljen iz vrstic ploščatih in ovalnih kroglic perl.
|antika
|
|
|-
|'''[[Antemij]]'''
|Friz je sestavljen iz [[palmeta|palmet]] in [[lotos]]ovih cvetov
|antika
|[[Slika:Anthemion.png]]
|
|-
|'''[[Meander (umetnost)|Meander]]'''
|(grško μαίανδρος-''maíandros'', latinizirano: ''meandros'') je dekorativni rob v umetnosti in arhitekturi, narejen iz istega motiva v obliki meandra, ki se ponavlja v neprekinjeni liniji. Uporablja se od neolitika dalje
|antika
|[[Slika:Mäander.png]]
|[[Slika:Rhodes meander hg.jpg|150px]]
|-
|'''Valovit friz'''
|Ta friz je zaokrožena varianta meandra, kjer ornament spominja na valovanje.
|antika
|[[Slika:Laufender Hund.png]]
|[[Slika:CanCorrente.jpg|150px]]
|-
|'''[[Sima (arhitektura)|Jonska sima]]''' tudi '''[[Jajčevnik ]]'''
|ena od oblik sime
|antika
|
|[[Slika:KymaIonico Dentelli.jpg|150px]]
|-
|'''[[Palmetin friz]]'''
|Friz v obliki palmet in volut.
|Antike
|
|[[Slika:Palmetin friz.jpg|150px]]
|-
|'''Kleščasti friz'''
|
|ne zgolj v antiki
|
|
|-
|'''[[Pleteničasti friz]]'''
|Okras zamotanih trakov so poznali že v 3. stoletju pred našim štetjem v sumerski umetnosti, in na več grških posodah
|ne zgolj v antiki, keltski,<br> romanski
|[[Slika:Celtic-knot-basic-linear.svg|100px]][[Slika:Celtic-knot-basic-rectangular.svg|100px]]
|
|-
|'''Rombasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Rautenfries.png]]
|
|-
|'''Križno ločni friz'''
|Narejen iz prekrižanih diamantov.
|romanski
|
|
|-
|'''Diamantni friz
|
|romanski
|[[Slika:Diamantfries.png]]
|
|-
|'''Kockasti friz''' tudi '''šakovničasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Würfelfries.png]]
|
[[Slika:Zamora Santo Tomé Frieze 843.jpg|150px]]
|-
|'''Svitkasti friz''' tudi '''valjasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Rollenfries.png]]
|[[File:07 Opatija Maria Laach (11).jpg|150px|]]
|-
|'''Luskasti friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Schuppenfries.png]]
|
|-
|'''Cikcakasti friz''', tudi '''nazobčani friz'''
|
|normansko-romanski
|[[Slika:Zickzackfries.png]]
|
|-
|'''Friz s cinami'''
|
|
|[[Slika:Zinnenfries.png]]
|
|-
|'''Friz s krogi'''
|
|romanski
|[[Slika:Scheibenfries.png]]
|
|-
|'''Friz s krogi'''
|
|romanski
|[[Slika:Kugelfries.png]]
|
|-
|'''Ploščni friz''' tudi '''Felderfries'''
|Običajno je sestavni element romanske apside, ali teče pod pritlikavo galerijo.
|pretežno v Angliji, romanski
|[[Slika:Plattenfries.png]]
|[[Slika:Gross stmartin zwerggalerie suedkonche.jpg|150px]]
|-
|'''Oblačni ornament'''
|
|
|
|
|-
|'''Nemški trak''' tudi '''nazobčani friz''', '''žagasti friz'''
|Sestavljen iz opeke v seriji diagonalno stoječih kamnov. Izraz "nemški trak" je nastal med raziskovanjem nemške opečne gotike, ki je prevzela vrsto opečnih okraskov, ki so bili sprva enostavni za izdelavo le iz standardne opeke. Stoletja prej so ga poznali v karolinških časih v Franciji. Ornament je prvotno predromanski.
|predromanski, romanski
|[[Slika:Deutsches Band Fries.png]]
|[[Slika:Bad Zwischenahn St. Johannes Turmdetail.jpg|150px]]
|-
|'''Polkrožnoločni friz'''
|
|romanski
|[[Slika:Bogenfries.png]]
|[[Slika:Bogenfries2.jpg|150px]]
|-
|'''Križnoločni friz'''
|Pripisan predvsem islamski arhitekturi.
|islamsko-normanski
|[[Slika:Kreuzbogenfries.png]]
|[[Slika:Kreuzbogenfries.jpg|150px]]
|-
|'''Pasji zob'''
|Niz štirih koničastim zvezdic stoji na konici in leži na piramidasti obliki, izvira iz angleške zgodnje gotike.<ref name="Binding-Glossar">Günther Binding: ''Architektonische Formenlehre'', 4. Auflage, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 1998, im Glossar</ref>
|angleška gotika
|
|
|-
|'''Šilastoločni friz'''
|
|gotski
|[[Slika:Spitzbogenfries.png]]
|
|-
|'''Friz z lilijami'''
|Koničast lok z ločnimi nosilci kot konzole v obliki lilij.
|gotski
|[[Slika:Lilienfries.png]]
|
|-
|'''Listni friz'''
|
|gotski
|[[Slika:Blattwerkfries.png]]
|
|}
== Friz v likovni umetnosti ==
V likovni umetnosti s konca 19. stoletja, ki se je odcepila od naturalistične tradicije, je imelo prikazovanje slikovnih ciklov in dekorativnih frizov pomembno vlogo, pogosto le v teoriji, do neke mere pa tudi v praktičnih izvedbah. Znani primeri so iz okoli leta 1901: ''Beethovnov friz'' [[Gustav Klimt| Gustava Klimta]] ali ''Friz življenja'' [[Edvard Munch| Edvarda Muncha]].<ref>Peter Krieger: ''Edvard Munch. Der Lebensfries für Max Reinhardts Kammerspiele.'' Mann, Berlin 1978, ISBN 3-7861-1228-2, S. 30.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
*Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5
== Glej tudi ==
* [[frizijska grupa]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Friezes|friz}}
* [http://www.rdklabor.de/wiki/Fries Friz] v Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
{{normativna kontrola}}
| |||