Mehanizem za preverjanje subsidiarnosti

Delovanje

Mehanizem za preverjanje subsidiarnosti se uporablja na področjih, kjer si EU deli pristojnost z državami članicami.

Kadar nacionalni parlamenti menijo, da osnutki zakonodajnih aktov niso skladni z načelom subsidiarnosti, lahko Komisiji v 8 tednih pošljejo obrazloženo mnenje.

Komisija mora upoštevati obrazložena mnenja, ki jih prejme.

Mnenja nacionalnih parlamentov in odgovori Komisije

Vpliv na zakonodajni postopek

Vpliv obrazloženega mnenja na zakonodajni postopek je odvisen od tega, koliko nacionalnih parlamentov je poslalo obrazloženo mnenje in koliko glasov predstavljajo. Vsak od 28 nacionalnih parlamentov ima dva glasova; če sta zbornici dve, ima vsaka po en glas.  

Komisija mora znova pregledati svoj predlog, kadar obrazložena mnenja predstavljajo najmanj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom. Za osnutke zakonodajnih aktov, povezanih s področjem pravosodja, svobode in varnosti, je prag nižji – potrebna je ena četrtina. V obeh primerih Komisija odloči, ali bo predlog obdržala, ga spremenila ali umaknila. Komisija mora svojo odločitev obrazložiti. To je postopek „rumenega kartona“.

Kadar obrazložena mnenja predstavljajo večino glasov in za osnutek akta velja redni zakonodajni postopek, mora Komisija pregledati svoj predlog in odločiti, ali ga bo obdržala, spremenila ali umaknila. Če se Komisija odloči, da bo predlog obdržala, mora skladnost svojega predloga z načelom subsidiarnosti utemeljiti pred Evropskim parlamentom in Svetom. To je postopek „oranžnega kartona“.

Če navadna večina evropskih poslancev ali 55 % članov Sveta meni, da zakonodajni predlog krši načelo subsidiarnosti, predloga ne obravnavajo več.

Dosedanji postopki

Do sedaj je bil postopek „rumenega kartona“ uporabljen trikrat, postopek „oranžnega kartona“ še nikoli ni bil izveden.

2012

Prag najmanj ene tretjine glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, je bil prvič dosežen pri predlogu uredbe o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov. Komisija je ponovno pregledala svoj predlog, vendar je menila, da ne krši načela subsidiarnosti.

Kljub temu je upoštevala izražena mnenja in razprave sozakonodajalcev, Evropskega parlamenta in Sveta, ter priznala, da njen predlog verjetno ne bo zbral potrebne politične podpore za sprejetje. Odločila se je, da predlog umakne.

2013

Leta 2013 je bil postopek „rumenega kartona“ uporabljen drugič, in sicer v zvezi s predlogom uredbe Komisije o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva. Komisija je skrbno pregledala obrazložena mnenja in ugotovila, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti, zato se je odločila, da ga obdrži. Svojo odločitev je utemeljila v Sporočilu COM(2013) 851.

2016

Maja 2016 je bil postopek uporabljen tretjič, potem ko je 14 parlamentarnih teles iz 11 držav EU nasprotovalo predlogu Komisije o pregledu direktive o napotitvi delavcev. Komisija je skrbno pregledala obrazložena mnenja in ugotovila, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti, zato se je odločila, da ga obdrži. Svojo odločitev je utemeljila v Sporočilu COM(2016) 505.

Letna poročila

Komisija vsako leto poroča o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti