Malo (z)mešano

Kaj imajo skupnega: likovni pouk, valentinovo, štampiljke in veselje? Nič, le zmešala sem jih skupaj v eno objavo, da vas malce zamotim, medtem ko se jaz lovim s časom ;)

Ali veste koliko likovnega pouka imamo v Sloveniji, koliko pa ga imajo na Švedskem? Odgovore so poiskali Hrvati - preverite tu! Res, le kakšni so naši pogledi na svet??

Se že kaj spogledujete s srčki? V CreatissimoLab trgovinici jih najdete eno-par... Se mi zdi, da čakajo prav na vas!!

Ali veste, da štampiljke, ki jih kupite, zahtevajo različne stopnje pravice kopiranja in uporabe? Na primer štampiljke, ki jih lahko kupite tudi pri nas, kot so: Inkadinkadoo, Penny Black, Basic Grey, Sizzix itd. imajo omejeno pravico uporabe - proizvajalec zahteva, da se jih navede na zadnjo stran voščilnic, včasih zahteva omejeno število voščilnic oz. izdelkov, narejenih z isto štampiljko, včasih ne dovoli skeniranja in reproduciranja (npr. prodaje printa) vašega izdelka, kjer je uporabljena njihova štampiljka, nekateri proizvajalci celo ne dovolijo on-line prodaje...
Ali spoštujete njihove zahteve uporabe izdelkov?
Hm, človek bi mislil, da se štampiljke prodajajo zato, da se svobodno uporabljajo, pa na koncu ugotovimo, da temu ni tako. Tudi to verjetno sodi v domeno kopiranja in avtorskih pravic...

In veselje? Ste kaj dobre volje? Hitro si izmerite velikost vašega nasmeha! ;) Če je premajhen, v moji knjižici 'Mačji recepti z mišjo prilogo' najdete med drugim tudi recept za širok nasmeh... Deluje!
No, jaz pa imam seveda še en razlog več za veselje! Anja iz Drobtinic me je razveselila s svojim prispevkom za projekt fototerapije. Hvala, hvala, Anja!
Za ekstra velik nasmeh in veselje, ki se ga ne da opisat, pa je poskrbela Andreja iz Mavrične ustvarjalnice! Najprej sem bila vesela, ker sva se spoznali v živo, potem pa sem bila ve-ve-vesela še njenega ve-ve-velikega prispevka za projekt! Tiskalnika za tiskanje naših fotografij!!! Si mislite!! Ja, ja, tudi meni je vzelo sapo! Andrejin prispevek je presegel moja pričakovanja in želje! - niti v tini-mini koščku mojega srca nisem pomislila, da bi kdo doniral tako veliko stvar!! Pa to še ni vse, a o tem kdaj drugič!
Saj mi ne potrebno razlagati, da so se zato odprle nove poti za ta projekt in novi načini izražanja otrok... Ojoj, saj se mi kar zavrti v glavi! Hvala, Andreja, res hvala iz srca!

Želim vam, da bi se tudi vam takole uresničevale sanje, da bi vas prehitevale in vam podarjale še več, kot ste si želeli. Želim vam lep vikend, z nasmehom na obrazu in veseljem v srcu!
Mislim na vas!

Znanje ljudstva

Te dni pestujem v naročju težko, zajetno knjigo, v katero sem se naravnost zagledala! To je vsekakor knjiga, ki bi si jo želela imeti doma, na polici in na dosegu roke. Odkrivam zanimive besede, našo kulturo, preteklost, sedanjost, ljudi.

V tej knjigi sem odkrila besedo, ki jo že dolgo poznam, a nisem vedela, da ima tako čudovit pomen:

folklora = znanje ljudstva

Mar ni krasna? Kaj vse vam pride na misel, ko vam nekdo reče 'znanje ljudstva'?? Mar ni to ena neskooooončna misel??
Še veliko besed sem odkrila, ki so mi razširile obzorja, spodbudile domišljijo in me navdihnile za nove ideje, nova raziskovanja! Pravi preporod!!

Zato se tokrat zahvaljujem tistim, ki ohranjajo to znanje, ga širijo naprej, spodbujajo tisto, kar raste, gojijo, zalivajo, negujejo. To znanje ljudstva ni samoumevno, ne pade z neba... Služi za trden temelj rodovom, ki prihajajo za njimi in varen dom, ko nas je strah. Znanje ljudstva si zasluži več pozornosti in več spoštovanja, zato to objavo in zahvalo danes posvečam temu...
Hm, kakšna znanja, misli, besede puščam za sabo??

Vprašanje št.1:

za katero besedo, rek, misel, dejanje, običaj, ki vam je blizu pa ste vi hvaležni 'znanju ljudstva', da ni šlo v pozabo in da vas razveseljuje, krepi, varuje, tolaži? Morda narečna beseda, ki vas spravlja v smeh, običaj, ki vas gane do srca, modra misel, ki se prenaša iz roda v rod že vrsto let...?

Komaj čakam, da izvem še vaše 'zgodbe'! :)

*

Igramo se, ker je igra temelj ustvarjalnega procesa. Z vašim sodelovanjem si bom(o) širili obzorja, se kaj zanimivega naučili, vas/nas bolje spoznali, morda celo dobili kakšen navdih... Poleg tega pa si lahko prislužite nagradico, če boste pridno sodelovali ves december. (Pravila igre preberite v prejšnji objavi: tule).
Odgovore oziroma komentarje lahko za vse objave (do)pišete kadar koli v mesecu decembru, vse dokler se igranje ne bo zaključilo (o tem boste pravočasno obveščeni), saj vem, da je to mesec, ko veliko hitimo, veliko skrbimo in skoraj pozabimo na spokojnost, ki naj bi jo uživali za praznike.
Moje objave pa vas bodo spomnile prav to: da se boste poslušali, ozrli vase, za hip ustavili, zadihali... vsaj za minutko ali dve - da nam bo topleje pri srcu in da bomo stopili bliže.

Dobrodošli v Creatissimo igralnici! Lepo se bo igrati z vami! :)

Dragocenosti

Danes, tik pred novimi nepopisanimi listi leta 2010, vam želim pokazati nekaj mojih malih dragocenosti, ki me navdihujejo, razveseljujejo, izpopolnjujejo.

V stari belokranjski hiši, tam ob moji najljubši reki Kolpi, kjer sem velikokrat preživljala počitnice, se je na zaprašeni polici nad vrati stiskala mala knjižica, z naslovom 'Makalonca'. Neštetokrat sem pristavila stol, jo potegnila s police in prebirala, prebirala, sanjala, pa spet prebirala, prebirala, nato pa skrivoma pospravila nazaj.
Ta dragocena knjižica pa ne skriva zgolj poetično zapisanega besedila izpod peresa F.S.Finžgarja, temveč je posebna zato, ker jo je ilustriral in oblikoval sam J.Plečnik.

Plečnikova dela so zame neizmeren navdih. Detajli, ki se jim je posvečal, materiali, ki jih je vnašal v svoje arhitekturne rešitve, zanimive rešitve, zavzeto delo, itd., itd. - zgled, ki me vleče naprej, da delam po svoje, poslušam sebe, raziskujem detajle in okolje v katerem živim.
Oseba, ki je poznala moje navdušenje nad Plečnikom, mi je podarila posebno knjigo, dragocenost - o Plečniku, v češkem jeziku!

Še ena dragocenost v obliki knjige pa me je obiskala prav za praznike. Knjiga 'Art in All of Us' z otroki in njihovimi stvaritvami z vsega sveta. Prekrasne fotografije, nalezljivo otroško veselje, samosvoje otroške risbe me spodbujajo k veselju, sreči, brezskrbnosti in miru, ter k ustvarjanju, seveda!

Čeprav govorim o dragocenih knjigah, ki mi veliko pomenijo, pa verjamem, da ni stvar v predmetih, temveč v občutkih, ki nas prežamejo (s predmetom ali brez). Lahko nas navdahne trenutek, ko se z nekom spogledamo na ulici, misel, ki nam osvetli srce, malo darilo, izdelano posebej za nas, neskončno nebo, pokončno drevo... Jaz jim pravim 'dragocenosti', saj v meni zanetijo iskrico pristne radosti in sreče.
Zato vam želim v novem letu mnogo dragocenosti, malih, velikih, suhih, debelih, in vseh tistih vmes! :)

No, ste že uganili, kakšno vprašanje vas čaka za konec?
Zadnje nagradno vprašanje št.8 se glasi: katera dragocenost pa navdihuje vas?

Za pravila igre pokukajte tu. (Odgovarjate lahko tudi za nazaj, če ste se vključili z zamudo). Igra se zaključuje danes. Ker vem, da ste polno zaposleni s prazniki in razsipavanjem veselja, objemov, sreče, bom še nekaj dni počakala, da še enkrat preverite pravila in se prepričate, če ste odkljukali 'vse'.
Napotki pa sledijo kmalu!

Za konec pa še:

polno leto 2010 vam želim!
Pridite še kaj na obisk!
Jožica

Vinjete v knjigi Polž na verigi

Še ena knjiga izpod peresa Irme Jančar. Tokrat o Višnji gori, njihovem polžu in dobrih starih časih.
Spotoma pa bomo spoznali še poklice, ki jih danes takorekoč ni več. Moji polži na vinjetah so se lotili ravno teh.
Slinijo se po celi knjigi.

Tudi te knjige nisem oblikovala, tako da so polži žal stlačeni v okvirje, a upam, da kljub temu izžarevajo radovednost in igrivost.

Knjigo lahko naročite pri Irmi Jančar ali pa pri meni. Slinjenje zagotovljeno!

Ilustracije v knjigi Sledi

Pisateljica Irma Jančar me je prosila, naj ilustriram lovske zgodbe za njeno knjigo 'Sledi'.

Preden sem se lotila ilustriranja, sem se morala podučiti o lovcih, katerim se v svojem življenju nisem kaj prida posvečala. In tako se je začel lov na vse, kar je povezano z lovom...

Ker so zgodbe lahkotne in na čase tudi duhovite, so se tudi ilustracije navzele te sproščenosti. Med njimi ne boste našli resnobe.

Žal pa na oblikovanje in tisk nisem mogla vplivati, tako da knjiga (vsaj po mojem) ni ravno tisto, kar bi lahko bila. Pa drugič!

V kolikor poznate kakšnega strastnega lovca, bo knjiga gotovo zanimivo branje zanj.
Naročite jo lahko pri Irmi Jančar ali pa tudi pri meni.

'Moji mamici' ter 'Mojemu očku'

Kratka štorija o dveh darilnih knjižicah, v katerih najdete moje ilustracije.

Najprej so bile 'Pesmice za mamico'. Brez težav se jih je našlo nekaj na izbiro. Kajpak, kar precej poetov opeva svoje mame in se jim na ta način zahvali za vso skrb (in opraviči za nekaj tistih sivih las, ki so zrasli zaradi njih).

Potem pa so nastale še 'Pesmice za očka'. Komaj, komaj so se nabrale za malo knjižico, potem pa jim je bilo treba nadeti še likovno podobo. Ni bilo lahko. Le kakšen je 'sodobni' očka? Ali kdaj popravi avto, zida hiše ali igra nogomet, kot so počeli očki našega časa??
Verjetno raje hodi v fitness, pije kavico na mestnih ulicah in prebira gibanja na borzi...
Ni lahko biti sodobni očka in ni lahko ustvariti darilno knjižico za očke.

A nam je uspelo!

Knjižici najdete v knjigarnah ali pri založbi Didakta, lahko pa se o njih pozanimate tudi pri meni.

Mačji recepti z mišjo prilogo

Ta darilna knjižica se je kalila v mojem naročju od repa do glave.

Začelo se je nekako takole:
nekaj petošolk mi je pri likovni vzgoji neumorno motilo pouk s petjem, zato sem morala nemudoma ukrepati. Ker bi bilo zatiranje čudovitih, angelskih glasov nadvse nehumano početje, je bila rešitev jasna in edina: mlade talente je treba predstaviti širšemu svetu (beri: celi šoli). In tako je nastal muzikal 'Mačja šola' (s tekstom, glasbo, kostumi, scenografijo vred). Petje se je iz likovne vzgoje preselilo na popoldanske vaje, navdušenje nad muzikalom pa je iz dneva v dan raslo.
Dekleta so iz muzikala naredile naravnost imenitno predstavo in postale moj navdih za prve ilustracije mačk.

No, mačke in miši (take, kot jih vidite v knjigi) so se drugače rodile na Danskem, kamor sem odromala kmalu po muzikalu. Obdobje na Danskem je bilo nasploh zelo ustvarjalno (o tem morda kdaj drugič), tako da so mačke kar same popadale na papir. Samo ustaviti se nisem smela!

Besedilo muzikala pa se ni prijelo knjige. Tekst je bilo treba napisati na novo, saj v knjigi ne moreš imeti muzike. Vseeno pa lahko v knjigo ujameš dobro voljo. Dobre volje pa ni nikoli preveč, kajne?

In tako je, z malo mačje preje in veliko mišjega cviljenja, nastala knjižica, ki jo nekateri morda že držite v rokah. Knjižica je bila razprodana, pa so jo letos ponovno natisnili, tako da se mačke spet skrivajo po knjigarnah in se prilizujejo kupcem, ki iščejo darilne knjižice za prijatelje in vse, ki jih imajo radi.
Upam, da bodo mačke navdihnile tudi vas!